Nekoč je živela Katjuša, ki je stala na strmem bregu, kjer so cvetele jablane in hruške in so vstale meglice iznad rek. Katjuša je čakala svojega ljubega in v rokah držala drobno pismo, pravzaprav telefon s sporočilom, ki ji ga je poslal. Pisalo je: »Katjuša, pozdrav s službenega potovanja v Umag! Veliko delamo, a si tudi privoščimo kakšen užitek. Pozdravlja te tudi moja tajnica Monika.« Katjuša je zapela pesem čez gore, da ohranila zanj svoje bo srce.

Zgodba je iz knjige Zelo kratke zgodbe, zbirka Frontier 2020.

foto: Riccardo Mion via Unsplash