nizko je bilo
v tempu mavrice
zenice zlepljene
v spektaklu časopisa
ko je analogna tesnoba
srečala elektronsko
tehno malodušje

binarni sindrom
je vzvalovil
v digitalno
čvrsto
s stroji skeletov
in
računalniškimi psevdonimi

žvečimo
kamuflažo kože in ust
ter lansiramo decimalke
v poslušalce
in papirnata trupla

ignoriramo iskro
neznanega
medtem ko se
občutek brez imena
zgnete dalje
v zasebnost
umetnega

tako
vse do erupcije
črk čopičev
in fluksa izjemnega
ki strmi
v gledalca
–
sito mašino