Piše: Matej Krajnc
Beletrina, 2020
Po Zajčevih zbranih pesmih, ki so izšle pred leti, letos na knjižne police prihaja zanimiva antologija, nekakšna komplementarna izdaja, sicer precej kompleksnega koncepta, ki zbira različne “besede” Daneta Zajca; točneje, poleg odlomkov iz poezije, dram in drugih drugačnih literarnih tekstov tudi njegova mnenja in izjave iz najrazličnejših intervjujev, zapisov in drugih virov, ki pri bralcu utrjujejo podobo Zajca-misleca/pesnika s podobo Zajca-misleca/misleca, kar tisti, ki smo ga poznali, štejemo med privzeto, tisti pa, ki še nimajo vpogleda v vse širine njegovega opusa, bo knjiga priročen vodič skoz Zajčev svet besede v vseh oblikah, zaporedjih in skušnjavah; “odrasle”, za otroke in mladino, za medije … Zajc, kot sem ga sam poznal, ni rad podajal dolgih razlag ali analiz, njegova beseda je bila na voljo in govorila je sama zase. Če/ko je spregovoril, je bil jedrnat, v zasebni družbi pa velikodušen in luciden sogovorec, ki ni trpel metanja besed tjavendan. To je sicer razvidno tudi iz pričujoče knjige; kot denimo pri Koviču je vsaka njegova beseda na mestu, tam, kjer mora biti, odlomki pa izbrani tako, da že kar hitro dobimo pred oči, če z njimi seveda prav gledamo, bogato podobo avtorja, ki nas nato zintrigira, da se podajamo naprej po knjigi in začnemo iskati povezave, kontekste in svetove izrečenega.
Kot taka je knjiga zelo hvaležna za uporabo v literarni stroki. Zelo hvaležna je tudi za siceršnjo (z zadržkom zapišem: vsakdanjo) uporabo, če želimo poiskati ta ali ta kontekst Zajčevega (ali povojnega sodobnega) literarnega ustvarjanja. In nekaj teh besed iz preteklosti odzveni tudi čisto tako, v živo, kot smo jih slišali, če smo imeli to priložnost. Za vse, ki jim še ni jasno: to niso zgolj drobci, naneseni od vsepovsod, pričujoča knjiga ima namen in morda nekaj o tem pove že naslov Zajčeve pesniške zbirke za mlade, ki je izšla pred leti: Abecedarija. Pričujoča antologija je (lahko tudi) abecedarija vseh Zajčevih avtorskih in izrekovalnih momentov, ki, takole združeni in razvrščeni, ponujajo najrazličnejše možnosti sprehajanja skoz opus. Razvrščeni so v več sklopov, naslovljenih, tudi tematsko. A kako in kaj je s tem, preverite s prebiranjem. Knjiga drugače tudi ne more spregovoriti; potrebuje bralca, ki mu ni vseeno.