Piše: Marija Švajncer

SONJA KORANTER – HOBOTNICA

Slovenska pisateljica, pesnica in esejistka Sonja Koranter je objavila novo knjigo z naslovom Hobotnica (2020) in podnaslovom Kriminalni roman. Delo je v zbirki Sprejeto izdal Kulturni center Maribor. Grafično zasnovo je opravil Peter Dobaj, oblikovanje in prelom Jurij Moličnik, avtor ilustracije na naslovnici je Matjaž Gert, oblikoval jo je Jurij Moličnik, lekturo je izvedla Lenka Krajnc.

Poglavitni sporočili v kriminalnem romanu Sonje Koranter sta naslednji: svet je nor (zmešan) ter politika je hinavska in zelo mukotrpna zadeva. Avtoričino pisanje bi zato lahko imeli za kritiko sodobnega sveta in jo imenovali tudi politična kriminalka. Glavna protagonistka je kriminalistka, mlada ženska, ki kot prvoosebna pripovedovalka preiskuje zločinska dejanja. Že zdavnaj je pozabila na svoj spol in je popolnoma predana delu. Ker je bistra in pronicljiva, se ji hitro posveti, kaj je v ozadju dogajanja. Čeprav je tam veliko umazanije, z grenkobnim posmehovanjem vztraja pri svojih poklicnih nalogah. Kot je v kriminalkah običajno, se v dogajanju zvrstijo umori, neznani morilci puščajo za seboj trupla, veliko je nasilja in skrivnosti. Pisateljica literarno spretno in z veščo roko opisuje današnji kaotični čas, splet nepoštenosti, laži, spletk, podtikanj, podkupovanja, zlonamernosti, grobosti in podlih dejanj. Nekateri ljudje trgujejo z nevarnimi snovmi, drugi z orožjem, saj ti trgovci prav dobro vedo, kaj se jim v razburkanem in nehumanem času izplača in jim prinaša korist. Brezumno in koristoljubno posegajo v naravo in jo uničujejo.

Pisateljica zapiše: »Pletejo mrežo, nastavljajo svoje ljudi, obenem pa so popolnoma obnoreli ljudstvo s svojimi obljubami, in tudi dejanji. Njihovo spletkarstvo je izdelano do potankosti. Filigransko in natančno, korak za korakom si pridobivajo zaveznike, podložnike. Samo da bi prišli na oblast in si prisvojili našo deželo.« (str. 103) Mnogo posameznikov deluje zahrbtno in prikrito. Demokratično državo, kolikor je demokracija sploh uresničena, skušajo spremeniti v kraljevino, hinavsko snujejo novo stranko, v rokah imajo tisk, ki jim je naklonjen ter sleherno negativno in nemoralno ravnanje s frazami in sprenevedanjem preoblikuje v človekoljubno prizadevanje. Dogajanje v družbi, preplet neuspešne in neučinkovite demokracije, glasnega protesta množice, pritlehnega manipuliranja in prvin diktature, dobi v pisateljičinem orisu strašljivo podobo. V romanu prevladujejo negativci, svet je vržen s tečajev, kot bi rekel Hamlet, nekaj gnilega je v deželi slovenski, prihodnost ni nič kaj rožnata. Odrezana roka, ki jo najdejo preiskovalci, simbolizira brezizhodnost. Konservativci podcenjujejo ženske; njihovi volilni glasovi pa vseeno štejejo, čeprav so v očeh dušebrižnikov neumne kot noč.

Sonja Koranter z literarnimi izkušnjami in pisateljsko močjo učinkovito krmari med zločinsko druščino in ljudmi, ki si prizadevajo razkriti njihova sprevržena dejanja. Razgalja jih z ironijo in do skrajnosti prignanim sarkazmom, neprizanesljiva je in nazorna. Njeno pisanje je slogovno prečiščeno, slog izbran in slikovit, opisovanje je pogosto obogateno in popestreno z refleksijo in vrednotenjem nekaterih dogodkov. Pisateljica ne moralizira, seveda je privrženka in pobudnica poštenosti in pravičnosti, angažirana kritičarka, toda vprašanje je, ali se bo v družbi, ki je tako močno razklana, sploh karkoli spremenilo. Življenje kaže grde plati, ljudje so pokvarjeni in drug drugemu nevarni, zato izhoda iz klobčiča zla pravzaprav ni pričakovati. Bi bilo mogoče zaupati tistim, ki si zlikovce prizadevajo izslediti, jih prignati pred roko pravice in jih kaznovati? Samo upamo lahko, da bo tako.

Marija Švajncer