Piše: Matej Krajnc

Mariborska literarna družba, 2020

“Ne išči, / vse je v tebi …” Ta motto srečamo že na platnicah pričujoče knjige, ki z refleksivnimi liričnimi pesmimi prinaša tudi interdisciplinarno izkušnjo likovne/fotografske umetnosti in dvojezičnosti; v knjigi boste našli tudi pesmi v nemškem jeziku (prevedla jih je Urška P. Černe), spremno besedilo in vse ostalo, kar o avtorju in njegovem delu najdete na začetku in koncu knjige, pa je v nemščino prestavila Karin Friedau. S fotografijami je knjigo oskrbela multimedijska skupina W. O. R. M. S., na naslovnici je Arabeska Aleša Lombergarja (detajl), akril na platnu Srečna pa je ustvaril Dominik Olmiah Križman.

Vanessa Čokl v kratkem uvodniku zapiše, da so Šifrerjeve pesmi “ena sama ljubezen”. Ljubezen do dvojine, ki jo v slovenski liriki dobro poznamo, in ljubezen nasploh, ki ima bolj filozofsko, še bolje rečeno: ontološko podstat. Mir in ljubezen pa moramo najprej najti v sebi – ta resnica je osnovna premisa Šifrerjevih pesmi. V obsežni zbirki popotujemo po različnih svetovih te ljubezni, ki se venomer steka v nas in svet okrog nas. “Nič ni bolj nežno kot tišina,” zapiše Šifrer v eni izmed pesmi in njegova ljubezen je tiha, njegova lirika je tiha, eksplodira pa zgolj takrat, ko jo dojamemo v tišini. Tudi minljivost, poosebljena v času, je zaznamovana z ljubeznijo. Morda zato ni čudno, da je Šifrer knjigo naslovil preprosto “pesmi”. Velike besede namreč niso potrebne; vse jih najdemo v sebi.