Piše: Melanija M. K. Lamerov

»Z. K.«

Ian in Klavdij sta se zaklepetala in Shaia ju je vneto poslušala. Tin je vstal in pobral naše krožnike z mize, s Frankom sva mu pomagala. Posodo sva zložila v pomivalni stroj in Frank je znosil v kuhinjo ostanek umazane posode. Tin se je sklanjal nad strojem, jaz sem mu podajal stvari, Frank pa je stal tik ob meni in čakal, da mu poberem posodo iz rok. Tin je nekaj razlagal, meni pa je pozornost prevzela Frankova bližina, to, da se me je dotikal dlje, kot bi bilo normalno, kot da se je s svojim ramenom prilepil name. Poslušal sem svoj instinkt, njegov dotik me je nerviral. Zresnil sem se in se zazrl v svoje misli, zaprl sem oči in v glavi dvignil zidove, zaprl vsa okna in vrata. Ko sem ga čez nekaj sekund pogledal, je bil njegov obraz šokiran, njegove oči so se mi zdele drugačne. Želel sem ohraniti neizrazen obraz, počasi sem se odmaknil in Tinu podal še zadnje črepinje. Vse je bilo v moji domišljiji, samo predstavljal sem si, da bi bil Frank nadnaravni, da bi me s tesnim dotikom zaznaval, po tem dogodku pa sem v resnici pomislil, da se mogoče sploh ne motim. Kar naenkrat sem ob sebi pogrešal Klavdija, pogrešal njegovo bližino in varnost. »Zan, me potrebuješ?« je iznenada pokukal v kuhinjo Klavdij. Frank je trznil, jaz pa sem se nasmehnil, pristopil k njemu in svoj obraz skril v njegov vrat. »Kaj je, mali, si zaspan?« me je vprašal in svoje roke ovil okoli mene. Tako zelo sem mu želel povedati, pa nisem mogel, vedel sem, da naju lahko Frank sliši in verjetno tudi občuti. »A bomo še kavo?« je vprašala Shaia, ko je vstopila v kuhinjo mimo naju. »Ja, seveda, in še sladico imam,« je odgovoril Ian in iz vitrine vzel šest desertnih krožnikov.

Takoj ko sva se usedla v avto, sem ga potegnil k sebi in ga prosil za poljub. »Kaj je pa to?« je vprašal in me poljubil brez oklevanja. Zagrabil sem za njegovo stegno in zdrsel navzgor proti mednožju. Oplazil sem ga nežno in potem roko potisnil pod oprijeto majico. »Zan, počakaj, da prideva domov …« je pohotno šepnil. Pod roko sem čutil, kako se je njegov tič prebujal. Nikalno sem zagodel in poljubil njegov vrat, napeto čeljust. »Ne bova seksala v avtu, Zan,« je rekel že skoraj strogo. »Ne, seksala pa res ne bova,« sem šepnil, odprl zadrgo na njegovih kavbojkah in jih potegnil proti kolenom. Tič je pohotno skočil ven, le še iz spodnjic sem ga osvobodil. Klavdij se je prenehal upirati, malo se je privzdignil, da se je namestil bolj udobno. Vedel je, da nima druge izbire, in jaz sem vedel, da si želi potešitve, čeprav je govoril drugače. Še enkrat sem ga poljubil, potem sem ga vzel v usta. Najprej samo malo, da sem ga dražil in izzival. V ustih sem okusil njegov predizliv, vedno je bil tako slasten. Roko sem zrinil med hlače in njegovi ritnici, da sem poiskal analno luknjico. Vanj sem počasi zaril svoj prst in Klavdij je glasno zagodel. Ob tem mi je tiča potisnil globoko v grlo. S prstom sem pomigal in poiskal občutljivo točko. »Aaahhh, Zan!« je zarjovel in prste zaril v moje lasišče. Z boki se je nekajkrat grobo premaknil, da je pospešil intenzivnost sesanja, potem se je v celoti izlil vame.

Počasi sem se odmaknil in se obrisal okoli ust. Zarežal sem se, vesel, da mi je načrt uspel. Klavdij me je pogledal, zavzdihnil in odkimal z nasmehom na obrazu. »To si načrtoval, a ne …« je rekel in počasi prižgal avtomobil.

Potem se je zresnil. »Zander, Frank je …« Prekinil sem ga in pogumno dodal: »Nadnaravni.« Šokirano me je pogledal. »Kako si vedel? A ti je kaj rekel?« je vprašal zaskrbljeno. »Ne, le poslušal sem svoj instinkt. Mislim, da sem čutil, ko je brskal po moji glavi, ni mi bilo všeč, ko se me je tako dolgo dotikal z ramo. Zamislil sem si, da dvigujem zidove v sebi, in ko sem ga spet pogledal, je bil čisto šokiran in njegove oči so bile drugačne. Prestrašil sem se, kar naenkrat sem te želel ob sebi,« sem odgovoril. »Sem začutil, ja,« je rekel »Zan, te stvari, to, da si ga pregnal iz glave … to je skoraj nemogoče …« je dodal. »Boš rekel, da si domišljam?« sem vprašal razdraženo. »Rekel sem skoraj!« je strogo ponovil in se zazrl v moje oči.

»Kaj meniš o gledališču?« je vprašal Klavdij ob kosilu. »Všeč mi je, a si že dolgo nisem vzel časa, da bi si kaj ogledal,« sem odgovoril iskreno. Klavdij je pokimal in se mi nasmejal. »Torej še dobro, da sem nama kupil karti za nocojšnjo predstavo.«

Po predstavi me je peljal na večerjo, rezerviral nama je mizo na samem in ta večer mi je odsotnost drugih ljudi prav prijala. »Klavdij, si bil ti rojen tu?« sem vprašal radovedno. Pogledal me je in odkimal. »Ne, moje rojstno mesto je staro angleško mestece Ipswich,« je odgovoril. »Kako pa si pristal tu, na Švedskem?« sem nadaljeval. Nasmejal se je in odgovoril: »Potem ko je Agnes umrla, sem bil star osemnajst let, čutil sem, da sem drugačen od drugih otrok v vasi, in moral sem stran. Sledil sem želji in nagonu po maščevanju. Ko sem našel, kar sem iskal, sem lahko končno vse pustil za sabo in se podal v svet. V to mesto sem se zaljubil že prvič, ko sem bil tu. Potem sem se vračal, si tu ustvaril življenje.« Nikoli se še nisva pogovarjala o tem in nisem vedel, kako občutljiva tema je to zanj. Videl je moj zmedeni obraz, zato je nadaljeval. »Agnes je bila ženica, ki me je našla in me vzela k sebi, ko sem pri treh letih popolnoma sam zašel v neznano vas. Moja starša so leto pred tem ubili lovci na drugačne,« je pojasnil. Zavzdihnil sem. »Je Agnes vedela zate?« sem previdno vprašal. »Ja, nekaj se ji je dozdevalo … enkrat me je dobila, ko sem po zraku prenašal stvari, in enkrat, ko sem se med spanjem spremenil v lisico. A se me ni bala in nikomur ni nič omenila,« je mirno odgovoril. »Klavdij, kako je bilo ime tvojima staršema?« sem previdno rekel in čakal, kako se bo odzval. Nasmehnil se je in me pobožal po roki. »Edith in Vern,« je tiho rekel. »Ko si rekel, da si se maščeval … si mislil na lovce, ki so ubili tvoja starša?« sem vprašal. Pokimal je in v svetlečih vijoličnih očeh sem videl jezo in sovraštvo. »Ja, poiskal sem jih in jih pobil,« je odgovoril hladnokrvno. Za trenutek sem se zdrznil in njegova ledenost me je zbodla. Ko me je zopet pogledal, je bil njegov obraz miren. »Ta tema me vedno razburi, še vedno me boli, veš … še vedno se spomnim vsega, vse prizore imam pred očmi,« je pojasnil in zavzdihnil. »Muc, normalno je, da te to razburi,« sem rekel tiho, vstal, šel okoli mize in se mu usedel v naročje. Objel sem ga in mu zašepetal, kako ga ljubim.

Zbudil sem se sredi noči, ves vzburjen in poten. Potipal sem se in začutil, kako sem ves trd. Z glavice tiča sem obrisal predizliv in ob rahlem dotiku kar trznil. Klavdij je ležal za mano, prestavil sem se bližje k njemu in segel po njegovem tiču. Takoj se je prebudil in zagodel. Pobožal me je po trebuhu in zdrsnil navzdol, ko se je zadel v mojo trdoto. »Zan,« je tiho pohotno šepnil, presenetil sem ga. V trenutku je tudi sam otrdel. Tako noro sem si ga želel v sebi, moje telo je koprnelo po njegovi velikosti, po njem. Povlekel sem ga nase, brez predigre in oklevanja se je zaril vame. Zajavkal sem, ko me je zaradi velikosti zapeklo, a sem ga vseeno povlekel še bolj k sebi. Začel se je premikati, vse hitreje in globlje, na sebi sem čutil težo njegovega telesa. Moji ritnici je široko razširil, da se je lahko še bolj zarival vame. Bil je grob in divji. Godel sem in vzdihoval, grabil odejo pod sabo. Čutil sem ga vsepovsod, njegovi močni dotiki so se potikali po celem mojem telesu. Vedel sem, da bo na meni pustil sledi modric. Izlil se je vame in ob tem glasno zarjovel. Obležala sva tesno skupaj, v temi. Brez besed sva zaspala nazaj. Besede pri naju niso bile več potrebne, tišina pri naju ni bila nerodna, tišina je bila pri naju znak, da sva našla pravo ljubezen. Zjutraj me je prebudila svetloba, ki je skozi okno silila v spalnico. Takoj sem se spomnil nočnih aktivnosti in zopet otrdel. Vedel sem, da Klavdij ob meni le še drema. Vedno je zaznal in slišal, ko sem se prebudil. Obrnil sem se in zlezel pod odejo. Vzel sem ga v usta, on pa je z rokama takoj poiskal mojo glavo in svoje prste zaril v moje lase. Ves je bil trd in nestrpen, premaknil sem se višje in ga zajahal. »Počakaj,« je šepnil in z roko segel med moje noge, da bi z lubrikantom na roki navlažil svojega tiča. Nasadil sem se na njegovo trdoto in počakal trenutek, da sem se privadil velikosti. Vmes me je potegnil k sebi in me nežno poljubil. Počasi sem se začel premikati, požirati trdoto. Njegovo roko sem začutil na svojem tiču, gladil me je in božal. Močan je bil in skupaj z mano se je dvignil višje, v bolj sedeč položaj. Še bolj me je potegnil k sebi, s kolen sem se dvignil v počep. Premikal sem se gor in dol in z vsakim vdorom čutil, kako se približujeva orgazmu. Obraz sem zakopal v njegov vrat, prste zaril v njegov hrbet in odplaval v drug svet. Njegovi dotiki in vzdihovanje me je prevzelo. Čutil sem, kako je utripal v meni, čutil, kako je moj tič eksplodiral v orgazem. Močno sem zagrizel v Klavdijev vrat in se še parkrat sunkovito nabil nanj. Ko sva prišla do sape, sem v ustih okusil kri. Hitro sem se odmaknil, ko sem kar naenkrat videl, kako kapljice krvi polzijo s Klavdijevega vratu navzdol proti prsim. »O fak, oprosti!« sem prestrašeno rekel in pogledal ugrizno rano. »Ne skrbi, se že celi,« je rekel mirno. Ko sem zopet pogledal rano, sem videl, kako se je vidno zmanjševala. V ustih sem še vedno okusil njegovo kri, a je imela boljši okus, kar naenkrat je bila tako sladka. S prstom sem podrsal po krvavi sledi na njegovi koži in si potem prst potisnil v usta. Z njega sem pocuzal vso Klavdijevo kri, res je bila tako okusno sladka. Ko sem želel stvar ponoviti, me je prijel za roko. »Dovolj imaš,« je rekel resno in se nasmejal.