Piše: Matej Krajnc

EMI, 2021

Izid tele plošče me je rahlo presenetil, po lastni krivdi – nisem bil čisto na tekočem. Sir Tom jo je namreč napovedoval, nisem pa porajtal, da bo izšla že v aprilu. Gre za četrto ploščo iz niza “gospelovsko-bluesovskega” Toma; začelo se je tam nekje v prvi polovici novega tisočletja, pa je Tom najprej nanizal tri vrhunske albume, letos pa mu dodal še enega, malce drugačnega. Če so prvi trije temeljili na izročilu gospela, bluesa in folkovske glasbe z nekaterimi izleti v tozadevne avtorske krajine, denimo s sijajno izvedbo Cohenove Tower Of Song, je četrti album nekoliko bolj eksperimentalen. Točneje: če so prejšnje tri plošče tvorile trilogijo, kar nedvommno drži, je četrta začetek novega, še nekolikanj drznejšega poglavja eksperimentiranja z zvoki in interpretacijami. Sir Tom pri osemdesetih zveni bolj ranljivo kot sicer, kar pa ne pomeni, da bi ne zmogel več zarjoveti. A bistvo je pesem in glas Toma Jonesa služi pesmi kot že dolgo ne; že uvodna I Won’t Crumble With You If You Fall nam s subtilno, nenavadno minimalistično zvočno pokrajino da slutiti, da bo tokrat zgodba nekolikanj drugačna – eksperimentalni Jones je slišati mestoma krhek, a tako je zato, ker sam tako hoče. Popstar in Talking Reality Television Blues Cata Stevensa in Todda Sniderja potrdita, da smisla za humor in samoironijo ni izgubil in da je lahko tudi angažirani komentator, če tako nanese. Vendar srž albuma tvorijo štiri pesmi, ki sicer zajemajo iz folka, bluesa in gospela, a njihova sonična pokrajina je nenavadno posodobljena: Dylanova One More Cup Of Coffee, tradicionalni gospel o Samsonu in Dalili, ki so si ga tokrat prisvojili protagonist, njegov sin in njun producent, pa Mother Earth Tonyja Joeja Whitea in Lazarus Man Terryja Callierja. Med slednjima tiči še en pomenljiv biserček: I’m Growing Old, v katerem Tom Jones prizna, da ga dejansko obkroža čas, da je ta čas omejen, da se počasi izteka, a kar tako se vendarle ne bomo poslovili. Lazarus Man kot pravi bookend je tako ena najmočnejših zaključnih “izjav” na albumih Toma Jonesa. Držimo pesti, da se zgodba nadaljuje.