John Prine: Jezus, leta odsotnosti (Jesus, The Missing Years)

Prepesnitev: Matej Krajnc

Deževalo je, bil je mraz,

Zahodni Betlehem ni bil dober kraj za dvanajstletnika,

pa je spakiral svoje stvari

in šel, da bi videl, kaj se po svetu godi.

V Francijo je šel, pa v Španijo,

našel je ljubezen, bolečino prav tako,

našel je štacune, si nabral par stvari,

ni imel denarja, pa je prišel navzkriž s kifeljci.

Težaven izraelski mladec brez denarja: ha, križ bo z njim!,

pa se je ostrigel in se preselil v Rim,

tam ga je čakala irska nevesta,

preselila sta se v spodnji vzhodni del mesta,

Rima. V Italiji, da ne bo napake.

Z veliko založniki, knjigovezci, verskimi fanatiki,

prekupčevalci, zapohanci in šik italijanskimi fračami.

Billy je kupil avto, Charley pokovko,

nekdo je skoraj kupil kmetijo, a se mu ni izšlo.

Mesto se zapre opolnoči, no, vsaj tod okrog pri nas,

saj v Ulici Frajgajstov se drugače šteje čas.

Vina je bilo na pretek, prav tako piva,

Jezus je ugotovil, kje življenje se skriva,

šel je na ples, se v Elvisovo pozo postavil,

si malce oddahnil in se v kino odpravil.

Na trinajsti rojstni dan je videl »Upornika brez razloga«, in, lej ga, vražička,

šel je domov in izumil Božička,

ki ga je obdaroval in Jezus ga je obdaroval nazaj:

podaril je ljubezen in se vprašal, zakaj.

Veste, z ženo se nista preveč razumela,

zato pa vso noč kitara je pela;

napisal je pesem: »Golobica ljubezni me hoče namočit«,

a kot katoličan se ni mogel ločit,

vsaj v tistih časih ne.

Bil je dober človek, ničesar kriv,

pogoltnil je tableto z arašidi, vse to s kokakolo zalil,

odkril je Beatle, s Stonesi je snemal,

na jugu Kalifornije je celo s samim Georgem Jonesom duše razvnemal.

Billy je kupil avto, Charley pokovko,

nekdo je skoraj kupil kmetijo, a se mu ni izšlo.

Mesto se zapre opolnoči, no, vsaj tod okrog pri nas,

saj v Ulici Frajgajstov se drugače šteje čas.

Leta so šla, kot se mehurček razblini,

z dobrim žrtjem in še boljšimi vini,

ko se je Jezus zbudil, jih je sedemnajst štel,

svet okrog njega je naenkrat znorel.

Vsak slehernik se je naenkrat spraševal,

čemu svet smrdi, kot da bi se kdo usral?

Kot da bi se dojenček usral, pravzaprav.

Dolge lase si je pustil, glavnik stran zagnal,

šel nazaj v Jeruzalem, da bi starše poiskal.

Našel je samo starca, ki ga premeril je strog

in vprašal: »Kaj boš postal, ko boš velik?« Jezus je odgovoril: »Bog!«

O Bog, v kaj neki sem se zapletel? Propadel sem, vse moje vino je kri,

mama, ubili me bojo, ves svet me črti.

Pa je šel v nebesa, pravzaprav je tja zdrvel,

nihče od tistih, ki so ga ubili, pa ni niti zbolel.

Zberite se, vsi moji sodobniki dragi,

pridite in prisluhnite moji razlagi

o Jezusovih letih odsotnosti.

Billy je kupil avto, Charley pokovko,

nekdo je skoraj kupil kmetijo, a se mu ni izšlo.

Mesto se zapre opolnoči, no, vsaj tod okrog pri nas,

saj v Ulici Frajgajstov se drugače šteje čas.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.