Piše: Matej Krajnc

MB Books/Croatia Records, 2020

Ono sve što znaš o meni, to je stvarno tako malo … Zdi se, kot da je to nekakšen motto življenja Arsena Dedića, ki je bil vedno medijsko zelo prisoten v našem prostoru, a vedno z nekakšnim dostojanstvom in nikoli z “rumenimi” zarezami, ki prodajajo tabloide. Seveda, glede na njegovo vsesplošno kulturno delovanje so mediji vedno kaj pisali ali brskali, a v srži pisanja o Arsenu je bila praviloma glasba – bodisi delo na popevkarsko/šansonskem področju bodisi njegova gledališka ali filmska dela ali pa številna sodelovanja, domača in mednarodna, s katerimi je vedno znova dokazoval, da ne viha nosu, dokler gre za nekaj, kar ima kakršnokoli sled substančnega dela v svojem jedru. Tako je denimo za rokenrol dejal, da mu je zelo blizu, in to v času, ko ga je širše posušalstvo že sprejelo bodisi na festivalskih bodisi na jazzovskih ali šansonskih odrih. Posnel je album z Zoranom Predinom, sodeloval z Andrejem Šifrerjem pri njegovem umetniško bržčas najbolj dodelanem albumu Od šanka do šanka, bil je eden utemeljiteljev dalmatinskega šansona in kajkavske popevke. In, kar je morda najpomembneje, pri njegovem delu sta šli vedno z roko v roki poezija in glasba, beseda ni bila nikoli daleč od note; v času, ko je pevec moral biti interpret, avtorji pa so bili v ozadju, je bil Arsen eden prvih, ki je oboje povezal v vrhunsko umetniško celoto in leta 1969 ustvaril prvi jugoslovanski kantavtorski album.

Zlatko Gall se pri svojem pisanju osredotoča na Arsena kot umetnika – s podnaslovom “največja biografija velikana hrvaške glasbe” je pričujoča knjiga, kot nekako komplementarna Knjiga o Gabi Siniše Škarice knjiga o življenju, ki je delo. Pisanja o zasebnih rečeh domala ni, z izjemo tistega, ki je nujno prepleteno z Arsenovim profesionalnim življenjem. Od flavte do kitre in klavirja, od prvih poskusov pojugoslovaniti tvist do prvih poskusov dvigovanja umetniške ravni festivalov (kar mu je sredi šestdesetih tudi uspelo), od Krimova do Arsena, knjiga predoči silno individualno Arsenovo pesniško, skladateljsko in aranžersko moč, ki v številnih sodelovanjih s pesniki (Britvić, Golob), uglasbitvah pesnikov (Ujević), prepesnitvah in interpretacijah ni bila nikoli (ali zelo redko) kompromitirana. Arsen sicer ni preveč maral svojih zgodnjih del, a se je pozneje pomiril tudi glede tistih pesmi in izvedb, ki jih je v lastnem opusu imel za minorne in kompromitirajoče. Kmalu se je pokazalo, da gre za umetnika, ki so mu jasni koncepti; kot tak je lahko ustvaril nekatere najpomembnejše albume jugoslovanskega (in evropskega) kantavtorstva in šansona – od prvenca preko plošč, kot so Homo volans, Prodično stablo, Otisak autora, Rimska ploča, Provincija, Tihi obrt vse do Rebusa, ki je izšel leta 2008 kot zadnji Dedićev studijski album z novim gradivom, je pokazal, da pride poezija do še močnejšega izraza, če ima ob sebi svojo glasbo, hkrati pa ima glasba tudi kaj povedati z besedami. V pričujoči knjigi boste našli vse prelomnice Arsenovega glasbenega ustvarjanja in mnoga druga pojasnila, ki razkrivajo skrite biserčke v diskografiji. Ker imamo zdaj zbrana tudi vsa njegova zgodnja dela, je knjiga nekakšen tozadeven zapik, ki lepo zaokroža vpogled v enega največjih evropskih pesniško-glasbenih opusov.