Piše: Mario Berdič Codella
Neutrudno ustvarjalna in raziskujoča umetniška osebnost Otona Polaka, podkrepljena z entuziazmom likovnega pedagoga, že tja od konca druge svetovne vojne tvorno sodeluje pri izgradnji kulturne podobe mesta Maribor, ki se je umetniku oddolžilo z visokima priznanjema: bronastim grbom in Glazerjevo nagrado. Rojstnemu mestu se Oton Polak motivsko posveča že od samih pričetkov svoje likovne dejavnosti, nasploh pa ljubezen do vedut ohranja skozi vsa ustvarjalna obdobja, hkrati z rastlinskimi tihožitji ter figuralnimi skupinami in portreti.
V zgodnjem poakademijskem obdobju je Polakov izraz še realističen, tako da imajo njegove mariborske in druge vedute poleg umetniškega tudi dragocen dokumentarni značaj, saj je ohranjal tako v risbah kot v slikah arhitekturne značilnosti predelov, ki so čez leta popolnoma izginile. Zlagoma zapusti naravoposnemajoči likovni izraz in prične razvijati svoj na daleč prepoznavni, geometrijsko stiliziran likovni jezik, ki ima korenine še v študijskih letih, ko se je navdušil nad osnovami Cezannovega slikarstva v interpretaciji arhitekta Eda Ravnikarja.

Z linijami naglašene, večinoma pravokotne, rombaste in polkrožne barvne ploskve mozaičnega ali vitražnega videza razporeja po sistemu ritmizirane kompozicijske mreže bodisi z vodoravnim bodisi z navpičnim poudarkom ali pa ohranja ravnovesje silnic. Vendar likovna celota nikakor ne posreduje ploskovitega vtisa, saj umetnik dosega globinsko učinkovanje na več načinov, na primer s pomočjo slojevitega prekrivanja in prosevanja likovnih objektov v smislu prostorskih planov, s toplo-hladnim barvnim kontrastiranjem, blagim površinskim osvetljevanjem in z barvno modelacijo.
Nekje sredi osemdesetih let se Oton Polak usmeri k bolj radikalnemu izraznemu obratu v smislu asociativne, skoraj impresionistično učinkujoče abstrakcije, kjer sicer ohranja značilno mrežasto kompozicijo, prepoznavnosti likovnih objektov pa namenja drugotni pomen. Gre mu namreč predvsem za dosego oblikovnega in barvnega skladja, četudi uvaja povsem nepričakovano ekspresivno dinamiko. Ekspresivno učinkujejo tudi njegove zmeraj prisotne risbe s tušem ali bajcem na papirju, ki s pomočjo navidez neskončne oblikotvorne črte posredujejo vtis pajčevinastega omrežja.