Mladinska knjiga, 2020

Piše: Matej Krajnc

Definicija kratke zgodbe je, kot veli stroka, lahko tudi relativna, in pisanje Brine Svit ni bilo nikoli takšno, da bi docela padlo v šablono; a saj ji ponavadi niti ni bilo namenjeno. Pričujoče “definicije” ostajajo tako zapisi, ki se ne dajo povsem uloviti in prav zato jim ni mogoče očitati formalnega dolgčasa, kar je dandanes, v času šablonskih in anemičnih bestselerjev, že lep dosežek. K tuhtanju o knjigi pomagajo tudi dejstva iz ust avtorice same; pred leti sva se ob izidu knjige Odveč srce izdatno pogovarjala na več prizoriščih v Ljubljani, Celju in še kje, pa mi zato pričujoče “definicije” delujejo domače, vanje sem lahko vstopil brez začetnih prevpraševanj, prav zato pa, ker prava prevpraševanja pridejo šele pozneje, mi ne bo žal reči, da v pričujočem zapisu o formalnem stanju ne bom povedal prav nič; naj pojasnim: po alinejah tehle zgodbic bo moral bralec sam in to je hvaležna naloga, tako za tiste, ki delom Brine Svit sledijo že dlje časa, kot za tiste, ki se zdaj prvič srečujejo z njimi. Pia je bila v Pragi, drži. Gospod Villalobos se načeloma ne predstavi. Maud je bila, ko jo je Paul Roux srečal, stara šestindvajset let. Bo zgrabila priložnost, ki se ji ponuja? Če tuhtate, ali gre za tipične ljubezenske pripetljaje, ste v napačni knjigi: nove definicije ljubezni sicer ne gre nujno vzeti dobesedno … ali pač?!

Težava pri pisanju ljubezenskih zgodb je načeloma ta, da so tako zelo tipizirane, le malokateri/a avtor/ica pa se zna izogniti tipičnim pastem, ki ga/jo čakajo na tej poti. Brina Svit, to že vemo, ni običajna avtorica. Bere se gladko in tekoče, njen slog potegne, vendar so pod to površino njene “definicije” precej bolj zapletene. Ne nujno v geometrijske oblike.