***

Pod vso to težo
mora nekaj biti
zaenkrat še diha
mislim da živi

odtrgaj mi košček odrekanj
in klubukov pod njimi

izgubila sem jezik
s katerim pripovedujem zgodbe
molila sem k bogu
ki ga nimam rada

in njegove solze
so se po mojem hrapavem jeziku priplazile
do vašega nasmeha
          zlato je vse kar se sveti
in ne morem si pomagati
da se ne bi skupaj poživalila
v vojsko glinenih konj
          jesti je pač treba
potemneli oceani so pljuskali valove
skozi vrata moje spalnice
          umrli sva v prerojenju
zapravila sva vso brsteče steklo