Piše: Matej Krajnc
Hiša poezije, 2021
Leto 2021 je minilo precej hitro, vsem nevšečnostim in nadrealizmom navkljub. A če pogledamo s poetičnimi očmi, se zdi, kot da se pravzaprav ni dogajalo nič posebnega – izhajale so knjige, plošče in vsi vmesni hibridi, takisto pa ni izostala nobena knjižna zbirka, ki smo jih navajeni, pa najsi bodo časi takšni ali drugačni. Medtem ko še vedno čakamo, da ustavno sodišče pove, da je kazanje dokazil pri vstopih v trgovinske centre protiustavno in nevredno dostojanstva slehernika, ki poskuša preživeti v vedno bolj filmskem svetu, imamo pred seboj sveženj pesniških zbirk iz Hiše poezije. Letnik 2021 prinaša sedem novih naslovov, tudi tokrat brez antologije, ki je prejšnja leta dopolnjevala uredniški izbor. Je pa zato kakšna zbirka več in tudi to je dobra novica.
Sedem pesniških zbirk je izbral uredniški cvetnik Hiše poezije; tako beremo zbirke Blaža Lukana (izbral Ivan Dobnik), Roka Komela (izbral Zoran Pevec), Barbare Jurša (izbrala Cvetka Bevc), Brede Jelen Sobočan (izbral Ivan Dobnik), Maruše Mugerli Lavrenčič (izbrala Cvetka Bevc), Aleša Mustarja (izbral Zoran Pevec; o njegovi zbirki smo že pisali posebej) in Veronike Razpotnik (izbral Dejan Koban). Diapazon je širok, od bolj introvertirane do ekstrovertirane lirične govorice, avtorice in avtorje pa niso neznana imena, tudi tista s prvenci ne, saj jih srečujemo na raznih branjih, literarnih večerih, festivalih ali drugod, kjer se oglaša kakovostna poezija. Uredniška imena vsakič izbirajo izmed številnih rokopisov, ki prihajajo na razpis in zanimivo je opazovati izbor skozi leta, ko v Sončnici dobivamo nekakšno “veliko antologijo” sodobne slovenske poezije, referenčne naslove, ki bodo nekoč najbrž služili za kakšne novejše preglede domače pesniške ustvarjalnosti. Iz Sončnic je prišlo že precej nominacij za najvišje domače literarne nagrade, pa tudi nagrade same, ki se sicer rekokdaj udejanijo za knjige, ki ne izidejo pri eni treh “osrednjih” založb. Osrednjih nalašč pišemo z narekovaji. Tudi zato je izid novega letnika Sončnic vedno vesel dogodek, raznolikost objav pa poskrbi, da po teh knjigah segajo bralci/ke z raznovrstnimi pesniškimi okusi.
Vseeno na hitro predstavimo avtorice in avtorje, poezija pa čaka, da si zanjo vzamete čas in voljo za popotovanje. Že če se ozremo po naslovih, ni dvoma, da bo šlo za pestro rajžo: Na Mirojevi razstavi, Pes v meni, Milje do Trsta, Skicirka, Pravi kot, Krekspot na požarnih štengah. Veronika Razpotnik, avtorica slednje, je najmlajša tokratna avtorica, občinstvu znana že z, med drugim, Pesniške olimpijade in Mentorjevega feferona. Maruša Mugerli Lavrenčič je prejemnica nagrade za najboljši haiku, poznamo jo s Pesniškega turnirja in kot ugledno prevajalko poezije in proze. Breda Jelen Sobočan je pri Hiši poezije v zbirki Poetikonove lire pred slabim desetletjem že izdala pesniško zbirko, tokratna pa je v pričujočem svežnju najobsežnejša in izjemno precizno koncipirana; sprehodimo se skozi štiri zvezke raznovrstnih in kompleksnih pesniških besedil. Tudi Barbara Jurša je pri Hiši poezije že objavljala, njeno poezijo sicer srečamo v številnih literarnih revijah, v spremni besedi Cvetke Bevc pa srečamo oznako, da “pesničin svet z bogastvom metafor in notranjim ritmom pesmi posrka bralca vase in ga odnese kot val v iskanje druge dimenzije. Tja, kjer se razkriva večnost in drugo življenje …” Blaž Lukan je predavatelj na AGRFT, delal je kot umetniški vodja v celjskem gledališču in v ljubljanskem Gleju, piše gledališke kritike in strokovne razprave, povezane z gledališčem, kot literarni ustvarjalec pa je objavil več pesniških zbirk, radijskih iger in proznih del; med drugim je dobitnik Levstikove nagrade. Roka Komela že dobro poznajo redni/e poslušalci/ke Literarnega nokturna na Radiu Slovenija, redno objavlja tudi v revijah, profesionalno pa dela kot lončar. Zoran Pevec zapiše, da se Komel-pesnik v svoji poeziji “osvobaja življenjskih spon, a je obredno prisoten v simbolnem dojemanju sobivanja, kot vrač, kot šaman, v samotnem drevoredu življenja v iskanju bistva bivanja v prostoru in času.”
Izberite si torej spet Sončnico zase. V letu 2022 nas čaka nov letnik in nove kali, ki bodo pognale v knjigah, pa počakajmo do jeseni, da vidimo, kaj bo zraslo. Do takrat je še precej časa za branje letnika 21.