Piše: Igor Kršinar
MILAN KUČAN
Krambergerjevo vrednotenje predsednika Milana Kučana je bilo pozitivno, saj je celo na svojih številnih shodih govoril, da si je Kučan zaslužil spomenik za svoje delo v CK ZKS. V knjigi Zakaj Ivana Krambergerja niste izvolili za predsednika je zapisal: »Gotovo je krivično, da so bili pod tem imenom (komunizma; op. p.) osramočeni tudi taki komunisti, kot je Milan Kučan, ki je resnično, vsaj v zadnjem času, prej ob tisti stari gardi itak ni mogel kaj storiti, kot sem ga spoznal, pošten in dober človek in je veliko storil za slovensko ljudstvo.« Prav nasprotno pa je s stranko, ki jo je nekoč vodil Kučan. Kramberger je menil, da so se komunisti spreobrnili zgolj navidezno, posebej odklonilen je bil do lokalnih komunistov, ki ne nameravajo sestopiti z oblasti za nobeno ceno. Leta 1992 pa je izjavil, da ga je razočaral tudi Kučan, ker ni poskrbel, da bi se življenje Slovencev izboljšalo. Zanimiv je torej položaj, v katerem se je Kramberger znašel po zamenjavi vlade: takrat se je dokončno opredelil za desnosredinsko politično smer (v bistvu je v desnico spadal že pred volitvami 1990), ki je politične spremembe označila za levi prevrat, katerega pobudnik naj bi bil sam predsednik Kučan. Za Krambergerja je nejasno, ali je po teh spremembah spremenil mnenje o predsedniku Kučanu. Drnovšek je prevzel krmilo vlade maja, Kramberger pa je bil umorjen junija. Na podlagi prejšnjega mnenja o predsedniku Kučanu torej ne moremo sklepati o politični opredelitvi Ivana Krambergerja. Mnogi volivci »desnih« strank so namreč glasovali za Kučana, prav tako pa je tudi z naklonjenostjo strank do predsednika. Demokrati na primer pred volitvami Kučanu niso nasprotovali, kmalu za tem pa so svoje mnenje (o njem in še o marsičem drugem) korenito spremenili.
Po volitvah je Ivan Kramberger vse svoje tekmece na predsedniških volitvah povabil na kosilo v svojo gostilno v Negovi. Foto: Joco Žnidaršič /Fotodokumentacija Dela
DR. JOŽE PUČNIK
Na splošno velja mnenje, da je bil Krambergerjev odnos do predsednika Demosove koalicije negativen, toda temu ne moremo povsem pritrditi. Nenazadnje, zakaj bi bil potem Kramberger pripravljen svoje volivce pozvati, naj v drugem krogu volitev volijo Pučnika in Demosove kandidate, če bi ga zavračal. Očitki o nemški pokojnini, nemški ženi in nemških otrocih so značilni za negativno predvolilno propagando, ki z dejanskimi ocenami o konkurenčnem kandidatu nimajo povezave. Enako velja tudi za očitke, da je bil Pučnik sedem mesecev član partije. Kučan in Smole sta (bila) v partiji precej dlje časa, pa bi jima postavil spomenik. Drugačno težo pa daje Pučnikova podpora pri glasovanju o nezaupnici vladi, ker je temu Kramberger ostro nasprotoval.
DR. JANEZ DRNOVŠEK
Kramberger mu ni bil naklonjen že kot predsedniku predsedstva SFRJ. Tudi ko je Drnovšek sprejel kandidaturo za predsednika LDS, je menil, da je neiskren in da dela drugo, kar govori. Omenili smo že, da je Kramberger obsodil zamenjavo vlade in da novemu mandatarju ni zaupal. Tako odklonilnega odnosa do Drnovška niso imeli niti krščanski demokrati, ki so navsezadnje z Drnovškom sodelovali in po volitvah 1992 skupaj z njim sestavili vlado.
LOJZE PETERLE
Ugotovili smo že, da je bilo Krambergerjevo mnenju o predsedniku SKD in Demosove vlade pozitivno. Ne nazadnje so tudi novinarji sklepali, da je Kramberger bolj naklonjen krščanskemu bloku kot sredinskim in levim strankam. Napake Peterletove vlade je pripisal bolj ministrom, ki so mu odpovedali poslušnost, kot njemu samemu. Tudi na dan zamenjave vlade je podprl Peterleta z utemeljitvijo, da bo Drnovšek v vlado pripeljal komuniste.
JANEZ JANŠA, IGOR BAVČAR
Kramberger ni zanikal zaslug obeh »prvoborcev« slovenske osamosvojitve, čeprav je ministra Janšo ves čas grajal, da pretirano razsipava denar za vojsko. Tudi po osamosvojitvi je Janši očital, da si je vzel pravico za razpolaganje z imetjem davkoplačevalcev oziroma z vojašnicami nekdanje JLA in da gre še vedno preveč denarja za vojsko. Po Krambergerjevem mnenju je Janša s svojimi nepremišljenimi potezami velikokrat škodoval Slovenije, na primer pred osamosvojitvijo, ko je oblačil slovenske vojake v »manekene« in s tem jezil JLA.
Ministru Bavčarju pa je očital nakup dragih avtomobilov za vladne, ne policijske namene. Oba ministra sta po Krambergerjevem mnenju odgovora napake Demosove vlade in bi ju zato bilo treba zamenjati. Tako se razlikuje od tistega dela politične desnice, za katerega je minister Janša »narodni heroj«. Minister Bavčar pa je bil vselej pod udarom kritike z leve in desne strani, zato tudi Krambergerja. Zanj je dejal, da je v vlado prišel z navadnim kolesom, sedaj pa da se vozi z dragim BMW-jem.
Iz knjige Komu je bil napoti Ivan Kramberger