Piše: Matej Krajnc
Polydor, 2022
Stonesi so marca 1977 nastopili v proslulem klubu El Mocambo v Torontu. Šlo je za bolj intimno ozračje kapacitete okrog 300 ljudi, kar je za Stonese takrat pomenilo nekakšno simbolično vrnitev na začetek, v klube. Tudi repertoar je precej zanimiv, s pesmimi, ki so jih takrat redko ali nikoli izvajali v živo: Luxury, Dance Little Sister, Mannish Boy, Worried Life Blues … Bend je imel novega kitarista, Rona Wooda, prejšnje leto pa so izdali album Black And Blue, ki je bil, kot so se sami šalili, poligon za avdicijo novih kitaristov po odhodu Micka Taylorja. Zlato obdobje Stonesov naj bi se v diskografiji po mnenju poznavalcev končalo leta 1972 z dvojno ploščo Exile At Main St. in po tem albumu naj bi se samo še tu pa tam pojavil kak biser, denimo Some Girls leta 1978, sicer pa zgolj posamezne pesmi na, pravijo, sicer ne več popolnih ploščah. Naj govorijo, dalo bi se še kaj najti … omenjeni album Black And Blue sploh ni bil slab, avtorsko najbrž koherentnejši od predhodnika It’s Only Rock’n’Roll, a o tem kdaj drugič. Leto 1977 je bilo obdobje pred Some Girls, Stonesi pa v živo na vrhu moči … Dva koncerta iz El Mocamba sta zdaj končno dokumentirana, drugi v celoti, prvi s tremi pesmimi, tudi mix je nov (Bob Clearmountain), pristavljena je tudi knjižica, in pričujoča je ena tistih zdaj skorajda preštevilnih arhivskih izdaj, ki jo je res vredno imeti, bolj kot denimo Grrr! Live (2022) ali Licked Live (2022). Dandanes so Stonesi bend, ki počne tisto, za kar so člani prisegali, da nikoli ne bo: preigrava največje hite, tvega ne več, obljubljena nova avtorska plošča pa čaka na boljše čase. Pri osemdesetih so Stonesi fizično hvalevredni, tu ni kaj reči, a nekako niti niso več zanimivi: vemo, kaj bo in kaj nas čaka, veseli smo, da jih vidimo žive in zdrave (minus Charlie), a to je tudi to. Morda bi fantje morali ponoviti vajo iz 1977 in morda bi moral Jagger sesti na kak barski stolček – koristilo bi mu.
Pričujoča zbirka na dveh ploščah in štirih vinilkah je zgodovinsko pomemben dokument iz obdobja, ko je bendu ustvarjalno počasi že začelo viseti dol, ne pa še povsem. A Beatlov ni bilo več, Elvis je imel pred sabo še nekaj mesecev življenja, Chuck Berry je tudi že naredil svoje, Muddy Waters še ne docela … Lahko si predstavljam, da bi se jim na odru pridružil Killer – to bi šele bil špas! In nekaj malega iz Mocamba so feni dobili septembra 1977 na dvojni koncertni zbirki Love You Live. Premalo, pravijo. Pa Love You Live res ni tako slab album.
