Piše: Andrej Lutman

Izbrana besedila so po mnenju avtorice dovolj reprezentativna, da lahko na podlagi tovrstne predpostavke razširi vedenje o razpotjih sodobnih pristopov do naracije in tudi teorije, s katero je romaneskno moduliranje utemeljeno. A ne samo to: tabeliziranje rezultatov dovoljuje vpogled v statistično kvalifikacijo.

Primer s strani 176 in dalje: „Podobe medbesedilnega predstavljanja (evociranja) medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu“.

Kaj se dogaja na področju preučevanja slovenskega romana in sodobnosti? Monografija, triintrideseta po vrsti, je posvečena trem obdobjem, ki so zaznamovala videnje in vedenje doktorice literarnih ved. V svoji razplasteli študiji obravnava niz pojavov, pridobljenih na osnovi primerjalnih, medbesedilnih, komparativno fabulativnih in kronološko zafiksiranih predpostavk. Analiza, osnovno orodje znanstvenega pristopa do umetnosti, je podkrepljena s sintezo, ki je ogrodje za večnivojsko podajanje zapletenih statističnih pristopov. Z iskalniki fraz oziroma pomenskih sklopov Marina Potisk na področju medkulturnih dogajališč pravzaprav spiše himno ali slavilnico tehnologijam, ki prikazujejo rezultate, kateri so na meji preverljivosti; pa tu ne gre za nepreverljivost tehnologij kot takih, temveč za preverljivost smiselnosti tovrstnih obravnavanj besedil, ki se ponašajo z oznako kulturalije.

In tu je srž: „V analiziranih romanih se medbesedilno navezovanje povezuje s insceniranjem ne le medkulturnih stanj, ampak tudi skoznje priklicanih občutij.“ Umetnost občutenja ali kar kulturni estetizem sovpada z mrežo z logiko težko dostopnih spoznanj.

Za izhodišče svojih obravnav Martina Potisk našteje vrsto teoretikov, ki so s kar najrazličnejšimi pristopi posegli v umetniške stvaritve; vpliv neslovenskih avtorjev povzemata le Dušan Pirjevec in Janko Kos. Par, ki uravnoveša izpostavljena, sta tudi Maja Haderlap in Erica Johnson Debeljak, saj obe izhajata iz pogojno slovenskih okolij.

Večsmernost, multikulti, interdisciplinarnost pa tudi metafikcijska figuralika so nekako ključni pomenski sklopi, ki monografiji zagotavljajo, da vsaj omili, če ne tudi zaustavi trend poliakademizma, s katerim se vsaj delno siromaši avtentičnost plemenitenja. Plemenitenja česa? Plemenitenja slovenščine, ki naj bi se ponovno morala dokazovati tako doma kot na tujem.