FOTO DOKUMENT: Bogdan Čobal 1.

Družina Čobal 1942
Za skupno življenje sva se z Heleno Vedernjak odločila leta 1965
Z rojstvom Nataše in Vlaste smo postali družina
Od Sežane do Pule in nazaj. Mesec lepih doživetij z Avgustom Gnamušem in Bogomirjem Jutelo
Pariz, 1965, Gustav Gnamuš, Metka Kraševec, Bogdan Čobal
Vojak v Novem mestu
Razstava v novomeški galeriji
Maribor, razstavni salon Rotovž, otvoritev razstave, 1986
V ateljeju z Vladimirjem Gajškom, 1986

Fotografije so povzete iz Monografske mape – Bogdan Čobal , Založba Hedl, 2023

Citat iz monografije:

“Neutrudno raziskujoča umetniška osebnost akademskega slikarja, prof. Bogdana Čobala, pomeni sintezo ustvarjalca in likovnega teoretika, s čimer se je kot likovni pedagog večino delovne dobe ukvarjal tudi poklicno. V njegovem celovitem likovnoustvarjalnem opusu se enakovredno in soodvisno prepletata slikarstvo in grafika, podkrepljena hkrati z intenzivnimi likovnoteoretskimi raziskavami, s katerih dognanji polemizira v zmeraj novih likovnih ciklih. Le-te lahko uvrstimo v zaključene, vendar med seboj navezujoče se ustvarjalne faze, pogosto razčlenjene na posamezne segmente ali stopnje, z značilno menjavo likovnega izraza, teoretskih konceptov in izpovedne tematike. Hkrati lahko skozi celoten Čobalov opus kot stalnico spremljamo poglobljeno analiziranje problemov součinkovanja prostora, svetlobe in barve, kot posebnost pa še problematiko robnosti ploskve oziroma barve, ki se je intenzivno loteva tudi ultramoderna slovenska abstrakcija. Z morfološkega stališča lahko opazimo značilno oblikovno kontrastno prepletanje prostorskih ortogonalnih in diagonalnih konstrukcij, ki ponekod prehajajo v prava omrežja, s ponekod geometrizirajočimi (kristaliničnimi oziroma geološkimi), tu in tam organsko ali amorfno podanimi likovnimi objekti, ki so v sodelovanju s kompozicijo in koloritom poglavitni nosilci likovne vsebine s simbolnim sporočilom. Čobalova mimetičnost ali realističnejši pristop k likovni vsebini pride do izraza v redkejših človeških in živalskih likih, nastopajočih predvsem v zaključenih starejših ciklih, nasprotno pa se v paralelni produkciji skozi vse faze rad posveča lirično občuteni krajini in vedutam, s poudarkom na štajerskem podeželju in mestu Maribor.” (Mario Berdič Codella)

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.