Matej Krajnc: RUFUS

Matej Krajnc
RUFUS

(Akord Records / Kulturni center Maribor, digitalna izdaja, 2023) 

Glasbena založba Akord Records je pod okriljem Kulturnega centra Maribor objavila Rufus (glasba iz romana).

Založba je tudi najavila prvi single “STRMIJO“, ki ga lahko poslušate na spodnjih povezavah. V začetku junija 2023 je bila glasba iz romana Rufus javno predstavljena na festivalu “Slovenski dnevi knjige”.

Single je na voljo na naslednjih povezavah:

single: https://matejkrajnc.bandcamp.com/track/strmijo-2
mp3:  https://tinyurl.com/Rufus-Strmijo-mp3
mp3 zip: https://tinyurl.com/ZIP-MP3-Strmijo
wav zip: https://tinyurl.com/ZIP-WAV-Strmijo

KNJIGO RUFUS LAHKO NAROČITE TUKAJ: 

https://forms.gle/pEeyop3h2rMaeTGF9

STRMIJO je pesem, ki je nastala v sklopu izvirnih osmih pesmi za ploščo Rufus. Sprva skorajda klasična “detektivska” zgodba se v romanu Rufus kmalu zaobrne v absurdno in anahronistično pripoved z veliko medbesedilnosti, v tem duhu pa je tudi pesem Strmijo, ki je nekakšen kantavtorski rockabilly. 

***

Plošča Rufus je komplementarna istoimenskemu romanu; dvanajst avtorskih pesmi sledi pripovedni niti zgodbe in njenih absurdnih ravni in podravni. Pesmi se gibljejo od bluesa do eksperimenta, v duhu naravnanosti besedila. Roman Rufus je nastajal 20 let, glasba iz njega pa približno dve leti v različnih okoljih in razpoloženjih. Ena izmed izstopajočih je pesem Zerno vsako je smaragd (parafraza iz Koseskega) sega v leto 2009, a je lepo sedla v kontekst albuma. 

***

O avtorju Mateju Krajncu

Osnovno šolo in gimnazijo je končal v Celju. Leta 1981 je pričel s pisanjem, leta 1984 z rednim objavljanjem pesmi in kratke proze in leta 1988 izdal prvo pesniško zbirko. Diplomiral je leta 2007, na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tam je leta 2014 tudi magistriral s tezo Uglasbena poezija na primeru rocka. Danes živi in ustvarja v Mariboru, Ljubljani in Celju.

Leta 1990 je v okviru literarnih srečanj Roševi dnevi v Celju prejel prvo nagrado za kratko prozo. Leta 1992 je zmagal na republiškem natečaju mladih literatov kot najboljši pesnik po izboru selektorja Ferija Lainščka, leta 1994 pa prejel tudi prvo nagrado za sonetni venec na temo AIDS. Med letoma 1999 in 2005 je deloval kot honorarni sodelavec glasbene redakcije Vala 202, leta 2001 pa postal sodelavec Radia Študent, kjer je vodil samostojno oddajo. Od leta 2002 je član Društva slovenskih pisateljev, od leta 2006 član Društva slovenskih književnih prevajalcev, od 2017 pa tudi član slovenskega centra PEN in MIRA, ženskega odbora slovenskega centra PEN. Izdal je vrsto pesniških zbirk, je avtor številnih proznih del in knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec. Od 1992 se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo, kot npr. Bob Dylan, Tom Waits, Leonard Cohen, in v Sloveniji Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Marko Brecelj. Objavil je več kot 300 nosilcev zvoka.

***

Iz knjige

 Rufusu, starejšemu bogatašu in zaslužnemu meščanu, so vsi pravili skopuh.
     Pravzaprav Skopuh.
     Bil je eden izmed mnogih, ki so šli mimo berača z neprizadetim licem. A on ga je obrnil stran s prav posebnim priokusom, včasih pa je ob tem še zapel odlomek iz poljubne ljudske pesmi, ne glede na vremenske razmere.
     Ni bil poročen, šušljalo pa se je, da je imel precej takšnih ali drugačnih razmerij. O stopnjah intimnosti niso razpravljali. Šušljalo se je tudi, da ni imel potomcev, nihče pa ni bil čisto prepričan, ali to zares drži, vse dokler ni stari tega sam izjavil v eni od priljubljenih pogovornih oddaj. Izjavil je: »Potomcev nisem nikoli imel, to mi je bilo prihranjeno!«
     Bil je lastnik tovarne obeskov za ključe, ki je dobro šla.
     Pravzaprav je bil dolgo lastnik vseh tovarn obeskov za ključe v državi, razen ene, državne. Premišljeval je, da bi odkupil še to. Premišljevanje je uresničil, ko je prišel čas za to. Razvoj zgodovine mu je namreč šel na roko.
     Živel je v stari vili na hribu nad mestom. Samo enkrat na teden je prišel v mesto, ko pa se je pojavil, so za njim klicali: »Skopuh, Skopuh!«
     Nato je lepega dne izginil. Ostal je le njegov zlati prinašalec Gospod Mastrodom de la Metodrom. Kulturni center Maribor, zbirka Frontier 247 število strani 170, leto izida 2023


SINGLE LAHKO POSLUŠATE TUKAJ:

https://matejkrajnc.bandcamp.com/track/strmijo-2

NAROČILO KNJIGE RUFUS:

https://forms.gle/pEeyop3h2rMaeTGF9

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.