Kaj je apiterapija?
Na to vprašanje najdete odgovor v raziskavi Simone Fekonja. Avtorica v svoji raziskavi determinira uporabo čebeljih izdelkov v Sloveniji. V raziskavi predstavi prednosti alternativnega zdravljenja s čebeljimi izdelki oziroma pridelki.
Simona Fekonja raziskuje stanje zdravilstva v Sloveniji s pomočjo mnenj in izkušenj slovenskih čebelarjev iz različnih regij. V raziskavi uporabi deskriptivno in komparativno metodo, ter metodo kompilacije za povzemanje teoretičnih zapisov različnih avtorjev. Zanimivo je, da prvi zametki zdravilstva segajo že tisočletja nazaj, od egipčanske, grške, kitajske, do indijske, hetitske, babilonske, sumerske civilizacije.
Avtorica v raziskavi determinira namen uporabe čebeljih izdelkov v alternativni medicini. Čebelje izdelka umesti v preventivni, terapevtski, kot tudi prehrambni okvir. Med čebelje izdelke umesti med, propolis, cvetni prah, matični mleček, čebelji strup.
Raziskava raziskuje utemeljeno priznano biološko metodo zdravljenja imenovano apiterapija, ki jo v Evropi poznamo od leta 1888, ko je dr. Filip Terč objavil prispevek o klinični uporabi čebeljega strupa pri revmatizma.
V Sloveniji je bila sistematizirana komplementarna medicina z Zakonom o zdravilstvu leta 2007. Temelji na odcepitvi priznane znanstvene medicine, katera praviloma vedno bolj zahteva zdravila, pripomočke, zdravilstvo pa vztraja pri dostopnih, enostavnih in predvsem nebolečih načinih (samo)zdravljenja.
Vse od zametkov pojava alternativna medicina, je v porastu njen pomen. Morda v razmislek. V čebeljih izdelkih, kot je med, je več kot 300 kemijskih spojin. Med temi so minerali, aminokisline in vitamini. Ti osnovni gradniki medu so medičina maninih in in naktarjevih surovin. Bolj znane vrste v Sloveniji so: akacijev, lipov, cvetlični in kostanjev med. Med maninimi vrstami pa prevladujejo gozdni, hojev in smrekov med.
Avtorica v raziskavi sklene, da o apiterapiji zatorej govorimo že skozi celotno zgodovino človeštva, od človekovih stikov s čebelami naprej. Vendar pa pomen še vedno strmo narašča, saj so ljudje vedno bolj ozaveščeni o prednostih dopolnilne medicine ob različnih bolezenskih stanjih.
Na to kažejo tudi ugotovitve raziskave, v katero je avtorica vključila 90 anketiranih. Statistične enot vzorca so čebelarji oziroma čebelarke v Sloveniji. Odgovore je zbrala z vprašalnikom strukturiranega tipa. Čebelarji in čebelarke so izbrani v vzorec po principu snežne kepe.
Vsak izmed izbranih je lahko podal priporočilo za sodelovanje. Možnost sodelovanja je bila objavljena tudi spletno pri Čebelarski zvezi Slovenije. Ta ima od sprejetega Zakona o zdravilstvu pristojno komisijo, katera odloča o vprašanjih apiterapije v Sloveniji.
V raziskavi je sodelovalo 71 moških in 19 žensk z vse Slovenije. Najmlajši anketirani čebelar je imel 19 let, najstarejša čebelarka pa je bila stara 57 let. Največ članov čebelarjev je prihajalo iz Pomurske regije.
Podatki kažejo, da se kar 79% vseh anketiranih s čebelarjenjem ukvarja predvsem kot hobi, le 14% anketiranih pa to dejavnost opravlja kot dopolnilno dejavnost.
Zanimivi so tudi rezultati izkušenj čebelarjev z učinki čebeljih pridelkov na zdravje. Vsak izmed njih opiše namen uporabe čebeljega izdelka in neposredne učinke le tega pri dosedanji praksi z uporabniki.
Raziskovalka je čebelarje povprašala po znanjih in izkušnjah v zvezi z apiterapjo, povezanimi razlogih za njeno priučitev. Odgovori so več kot zanimivi. Iz njih je razbrati, da neposredna terapija s čebeljimi izdelki rešuje: prebavne probleme, probleme s kožo, dihalna obolenja, probleme z ustno votlino, hrbtom, sklepi, odprtimi ranami, itd..
Raziskava je primerna spodbuda za odločitev o uporabi storitev alternativne medicine.
Priporočam v branje!
Ključne beseda/ Ocena / Cena
Apiterapija, zdravilstvo, čebelji izdelki / 4,1 (5) / 29 Eur
Simona Fekonja, Kulturni center Maribor, Zbirka Znanstvena monografija 030, 2018