Piše: Marica Škorjanec- Kosterca

Kulturni center Maribor, 2022

Roman je prvenec pisateljice, ki ima za sabo kariero diplomirane medicinske sestre, vodenja doma starejših , in doktorat znanosti s področja socialne gerontologije. Na začetku knjige je zapisano: »Knjiga je nastala pod mentorstvom spoštovanega gospoda Toneta Partljiča na delavnici Gremo pisat s Tonetom Partljičem v organizaciji Hiše jezikov Maribor.«

Pisatelj se v svoji tehtni spremni besedi h knjigi pohvali dejavnost Dušana Hedla, direktorja Kulturnega centra, in Knjižno zbirko Frontiere, ki priteguje vedno več uglednih pisateljskih imen, tudi iz že legendarnega literarnega »čudeža pri Mariji Snežni,« in izreka dobrodošlico Nataši Štandeker ki je doma iz bližnjega Ceršaka v Slovenskih Goricah.

Besedilo romana je razporejeno na 46 enot- krajših poglavij, ki jih uvaja citat misli ali verz znanega filozofa ali pisatelja, prim.:

»Čudno je, kako malo je potrebno, da smo srečni, a še bolj čudno, kako pogosto nam ta malo manjka.« (I. Andrić)

»Potrpežljivost je grenka, a njeno sadje je sladko.« (Aristotel)

Posamezna poglavja vsebujejo več krajših vsebinskih ali miselnih celot, razmejenih s posebno grafično oznako, avtor spremne besede uporabi oznako »nekoliko sunkovita poglavja«

Zgodba se začenja prvi dan, ko nastopi službo mlada diplomirana medicinska sestra v zavodu za ljudi s psihološkimi motnjami , ali po ljudskem nazivu norišnici, ki so jo v času socializma po drugi svetovni vojni naselili v nekdaj mogočnem srednjeveškem gradu, kjer še vedno krožijo strašljive zgodbe o ljubezni nesrečne Agate in čarovniških procesih.

Mlada sestra je zelo razočarana nad razmerami , zlasti še z odnosi negovalnega osebja do pacientov. Vsa rutina se zelo razlikuje od teoretičnega znanja, ki si ga je pridobila pri študiju. Zato sklene, da bo to spremenila v dobro pacientov. Včasih ji to uspeva, izpostavi pa se tudi smrtni nevarnosti, ko jo nasilni bolnik skoraj utopi.

Druga osrednja oseba v romanu (ali dnevniški kroniki) je mlajši neznanec , ki so ga našli težko ranjenega na mednarodnem vlaku iz Istanbula.

Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu komaj rešili življenje. Doživel pa je popolno amnezijo, ni se spomnil svojega imena, ni poznal svoje preteklosti, ostal pa je tudi brez dokumentov.

Premestili so ga v zavod za rehabilitacijo, kjer se je spoprijateljil s sostanovalcem in se začel učiti slovenščine. Po dveh mesecih so ga odpeljali na drug konec Slovenije, v grad ( po opisu Hrastovec, čeprav pisateljica imena ne omenja.)

Prišel je med bolnike z motnjami v duševnem razvoju. Mlada sestra (tudi ona nima imena, čeprav izvemo vse o njenem življenju in delu) neznancu N.N. skuša olajšati bivanje v zanj neprimernem okolju.

Osebna ljubezenska zveza mlade sestre se na videz srečno razvija; Njen fant, sin uglednih staršev, je končal študij medicine in svoje dekle povabi na potovanje v Istanbul, ogledala sta si vse znamenitosti tega čudovitega mesta . Doktor ji je podaril sliko iz galerije skrivnostnega nadarjenega slikarja, ki pa je pred meseci izginil v neznano. . Po vrnitvi domov, v » hiško,« kjer je mladi par živel skupaj dve leti, pa ji doktor razkrije, da je gej in da odhaja v Berlin skupaj s svojim fantom. Doktorjevo nepričakovano slovo dekle sicer prizadene in užali, čeprav je slutila, da to ni bila resnična ljubezen. Postopoma se začenja spreminjati njena vnaprej začrtana življenjska zgodba. Novo potovanje v Istanbul ji omogoči razvozlati skrivnost, da je N.N. pogrešani slikar iz Istanbula.

Sledi ljubezenska zgodba, polna zapletov, neznanec odkrije svojo identiteto, razpozna svoje ime in se spomni svoje preteklosti.

Javno mnenje o ljubezni ugledne medicinske sestre s tujcem, ki je bil celo v norišnici, je obsojajoče, vendar…Ljubezen premaga se težave.

Roman avtorice Nataše Štandeker je tretjeosebna pripoved o dveh tujcih, plemenito medicinsko sestro in pacientu, slikarju, ki mu je amnezija začasno preprečila samozavedanje.

Zelo prepričljive so podobe vsakdanjosti iz življenja v ustanovi za ljudi s težavami v duševnem zdravju, saj jih avtorica iz svojih delovnih izkušenj dobro pozna.

Z občudovanjem upodablja lepote in znamenitosti turškega velemesta, vonje cvetočih vrtnic, nazdravljanja s šampanjcem, idilične lepote narave… Osebe predstavlja z njihovimi vlogami : Sestra, Ona, Umetnik, Prijatelj, otroci so »njuni sončki.«

Zgodba je razgibana, polna nenavadnih zapletov in slučajev; je slavospev resnični ljubezni, ki jo človek doživi po težkih preizkušnjah.

Bralke in bralci bodo v tej knjigi našli veliko lepega, »branje za dušo« si v težkih časih , polnih nestrpnosti, razprtij, epidemij in naravnih ujm marsikdo želi.



Marica Škorjanec- Kosterca