Marjan Kozina (1907-1966) je bil eden izmed najpomembnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja. Njegovo delo je vplivalo na razvoj sodobne glasbe v Sloveniji in širom sveta ter pustilo nepozaben pečat v glasbeni zgodovini.
Rojen leta 4.6.1907 v Novem mestu, ki je bilo tedaj del Avstro-Ogrske monarhije. Osnovno glasbeno izobraževanje je prejel v Novem mestu. Njegova nadarjenost je kmalu postala očitna, v Ljubljani je Kozina pričel študirati filozofijo in matematiko, sočasno je študiral tudi klavir in violino, pozneje pa se je usmeril v študij glasbe na Dunaju in v Pragi. Nato je svoje študije nadaljeval na glasbeni akademiji v Pragi, kjer je študiral pod vodstvom skladatelja Josefa Suka.
Kozinino glasbeno delo sega čez različne žanre, vključno s simfonično, komorno, filmsko in vokalno glasbo. Njegovo ustvarjanje je zaznamovala iskrena in močna čustva, ki so jih odražala njegova dela. Njegova simfonična pesnitev “Bela krajina” velja za eno njegovih najbolj znanih del in je bila izvedena številne krat. Skomponiral je še baleta Bajke o Gorjancih in Diptihon, ter ikonično glasbo za filme (Kekec, Na svoji zemlji..). Kozina je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada za svoje delo.
Kozina je bil tudi politično aktiven in se je vključeval v politično dogajanje svojega časa. V času druge svetovne vojne se je pridružil partizanom in deloval v partizanski glasbeni skupini, kjer je napisal nekatera od svojih najbolj izrazitih del. Po končani vojni pa je prevzel vodenje vnovične ustanovitve Slovenske filharmonije. Postal je tudi profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo.
Marjan Kozina je umrl leta 1966, vendar njegova glasbena zapuščina živi še danes. Njegova dela se redno izvajajo tako doma kot tudi v tujini, in prispevajo k bogatitvi glasbene kulture. Njegova glasba je izražala globoka čustva, družbene komentarje in politično zavest, kar je naredilo njegovo delo edinstveno in pomembno za razumevanje glasbenega razvoja v Sloveniji.
Marjan Kozina je bil glasbeni vizionar in inovator, ki je s svojo glasbo presegel meje svojega časa. Njegova dela še naprej navdihujejo glasbenike in ljubitelje glasbe ter tako pustijo neizbrisen vtis v svetu glasbe.
Primer:
Za podporo in razvoj slovenskih skladateljev skrbijo tudi glasbene založbe. Primer založbe je v naslednji povezavi:
https://zalozbaknjig.com/category/classica-slovenica/
Za glasbene novice skrbijo tudi multimedijski portali kot je KMCS – Kulturno medijski center Slovenije, ki ga sedaj berete.