Piše: Marica Škorjanec- Kosterca

Kulturni center Maribor 2022
Spremna beseda .Ivo Antič

Pisatelj in pesnik Lev Detela ustvarja v slovenščini in nemščini, saj že od leta 1961
po prostovoljnem izgnanstvu živi v Avstriji, kamor se je umaknil kot študent zaradi
nestrinjanja s političnimi razmerami v takratni Jugoslaviji in procesi proti drugače
mislečim na ljubljanski univerzi. Na Dunaju je končal študij slavistike in umetnostne
zgodovine. Izdal je oseminpetdeset knjig v slovenskem in nemškem jeziku. Več
njegovih del je prevedeno v tuje jezike.

Pri založbi Kulturni center Maribor je leta 2019 izšel njegov avtobiografski roman
Disident, v pokoronskem času pa pesniška zbirka Junačenje v koronskem obdobju.
Pesmi zrcalijo avtorjeve vsakodnevne občutke, razpoloženja in spoznanja v
dolgotrajnem obdobju pandemije koronavirusa COVID-19. Pesmi so razvrščene v
cikle Začaranost pred neurjem, Junačenje v koronskem obdobju, Brez sedla in
kopita, Na samotnem otoku, Paranoia- Beach, Ko je zagorel sneg, Grof Montecrypto,
Mitografija in Besedna vizualizacija pandemije.

Začaranost pred neurjem je pesnikova lirska sprostitev, potovanje v Egipt je bilo
zanj kratkotrajen umik v drugačen svet, kjer se sliši glas molitve iz mošeje in ga
očara nenavadno drevo, ki daje zavetje osamljenim popotnikom in v govorici brez
besed govori o miru onstran zla.

Državne oblasti so v Avstriji tako kot povsod po svetu, kjer je korona stopila na svoj
morilski pohod, s strogimi varnostnimi ukrepi popolnega zapiranja meja in
zaustavitvijo življenjskega utripa vsepovsod, omejile svobodo gibanja :

Na postaji brez vlakov
se čez spuščene tračnice vlači
samotna mračina
za spečo restavracijo brez gostov
na dunaju v nurnbergu šanghaju
brusi lačna podgana med smetmi
popadljive zobe in čaka

Tesnobi ob soočenju s smrtno nevarno boleznijo se pridruži osebna odtujenost,
osamljenost in nenehna nevarnost, kakšna kazen te lahko zadene, če prekršiš nova
pravila obnašanja.

V težkih sanjah se prikaže pošast- gospa Korona, stara sto petdeset let v spremstvu
najbolj ostudnih prizorov. Med njenimi grožnjami se s ceste sliši pijano petje
ponočnjakov. Od vsepovsod »buta v deželo umiranje«. Razdalje med ljudmi se
večajo, še pogovori po telefonu so pretrgani. Vse gibanje je strogo nadzorovano.
Ena izmed pesmi ima ironičen gladiatorski naslov : Ave, Corona, Morituri te
salutant! (Pozdravljena, korona, umirajoči te pozdravljajo !)

V času, ko je zagorel sneg, si pesnik skuša odgovoriti, ali je vendar še kje kaj lepega,
za kar je vredno živeti, in pesniško odgovarja, da so to cvetlice, ptice, sonce in
mesec. kot rojen za ljubezen, cvetoči mak ob morju ponuja navdih za novo pesem, a
vse to se izgubi ob kričanju demonstracij in nasilju.

Vizije nočnih obiskovalcev ; smrti, v grozljivi podobi pošasti, leva, ki se sprehaja po
sobi in uničuje knjige, tudi Prešerna, in se reži, ko požira zadnjo uspešnico. Vse, kar
je človeštvo ustvarilo, je minljivo , nesmiselno in ničvredno.

Žarek svetlobe se utrne v pesmih , ki jih navdihne pogled ali bežni stik z naravo:
Poletje izven prostora in časa-pogled skozi okno na cvetočo magnolijo pred hišo,
otožno lepoto poslavljanja odseva pesem Ob koncu poletja Oda iz nezdravega časa počasti korono celo z akrostihom. Ludistično poigravanje z besedami označuje »otroška izštevanka« Pri koncu z latinščino ali otroci se igrajo vojno:

krucifiks naprej nazaj
slepa miš pa hitro v raj

Pesnik prehaja iz nezadovoljstva in osamljenosti v satiro, naslov te pesniške zbirke
Junačenje je svojevrstno pesniško uporništvo proti vsem nesmislom. To stopnjevanje
privede do razstavljanja smiselnega sporočanja v pesmi Koronska izguba jezika:

bo lez jen delija bol
aja vaja pika oj
ane ba ne one joj

Podobne primere ludizma najdemo v Vizualizaciji pandemije ( z vertikalnimi napisi)
koronska pandemija svet razbija

Strah& bojazen
Krepita& redita

BOLEZEN

Poleg koronske in protikoronske krize, ki je v letu 2022 počasi izzvenevala, se je z
osvajalno vojno Rusije nad Ukrajino uresničila pesnikova napoved v uvodni pesmi
zbirke:

»nič se ne spremeni/ vojne so in bodo /in mi na begu/ pred samim seboj/ in svojo
usodo.« Odziv na novo vojno zveni iz pesmi Bridki kruh za Ukrajino.

Ivo Antič v spremni besedi V krogu pandemonizma zapiše, da so to pesmi,

» ki metaforično variirajo avtorjeve refleksivne odzive na travmatizem v sodobnem
skrajno depresivnem globalnem ozračju. Tako pričujoča zbirka markantno realizira
polnokrvno umetniško dejanje z mojstrsko kompozicijo…«