Piše: Marica Škorjanec- Kosterca

Kulturni center Maribor, 2023

Jasna Reščič, doma iz Solkana, je že s šestnajstimi leti napisala mladinski fantazijski roman Mrzlica, ki je zatem izšel leta 2019 pri Goriški Mohorjevi družbi.

Mlada pisateljica, ki je absolvirala študij slovenistike in primerjalne književnosti, sedaj po mednarodni študentski izmenjavi študira polonistiko na univerzi v Krakovu.

Poleti 2o23 je Založba Kulturnega centra Maribor izdala drugo knjigo avtorice, zbirko kratke proze Ugrabljeni čas, ki je nastala med pandemijo korona virusa med letoma 2020 in 2022. Tudi vsebina pripovedi je deloma odsev težkega časa, ki je ljudem vsega sveta grozil s smrtno nevarno okužbo, posredno pa tudi s strogimi protikoronskimi ukrepi, ki so jih sprejele in predpisale vse države : omejitev svobode gibanja, zaprte meje med državami in kraji, policijska ura, poseben režim v javnem prometu , čakalne vrste, vse to je še posebej prizadelo mlade, ki so želeli študirati v tujini , a jim je pandemija prekrižala življenjsko pomembne načrte. Več kratkih zgodb preveva težka množična izkušnja ujetosti in vedno večje , nepremagljive oddaljenosti med ljudmi.

Način medsebojnega komuniciranja prevzema in olajša sodobna tehnologija: pametni telefon, računalnik, dostop do spletnih informacij in dopisovanja.

V prvi skupini kratkih zgodb Izgubljena generacija prevladujejo prvoosebna besedila kot kratki dnevniški zapiski o zunanjem dogajanju, težišče pripovedi pa je razmišljanje o prihodnosti, o življenjski odločitvi študentke, da se bo ne glede na diplomsko nalogo o Lepi Vidi pri študiju slovenistike vrnila v Cannes, od koder je ravno prišla, saj se je odločila za igralsko kariero. Življenje pa se je nenadoma zaustavilo, ne samo v Ljubljani, saj iz radijskih poročil izve, da Francija zapira zunanje meje za vstop tujcev.

Tretji lockdown se napoveduje z nevrotično gnečo potnikov, drugo potovanje poteka ob spremljavi Tolstoja v skrbno razredčenem avtobusu. Nemir, hlepenje po tujini, čeprav »samo« potovanje v Italijo ali Španijo spet prepreči nova slaba novica od doma.

Drugi del kratkih pripovedi , Pogled skozi okno, govori o odnosih. Nedolžno pričakovanje male deklice ,ki komaj čaka, da bosta šli z mamo na morje, prekine višja sila, mamina služba. Punčkino razočaranje omili mamin sodelavec z izletom k jezeru, kar pa ne izpolni otrokovih sanj o morju.

Kratka zgodba Ljudožerka prikazuje odnose med ostarelo materjo , ki skuša obdržati svojo hišo, in njeno hčerjo, poslovno žensko, ki bi rada odprla svoj (morda) frizerski salon na Dunaju, a se njeni načrti le delno uresničijo z materino smrtjo. Ta zgodba s psihološkim opisom razmišljanja egoistične hčere, ki komaj čaka, da se znebi matere in proda njeno hišo, se ne izteče po pričakovanjih.

S cinizmom začinjena je Ljubezenska zgodba o ljubeznih, ki so in nenadoma ali počasi razpadajo, Podobno skepso do ljubezni , odpuščanju zapuščanju in naveličanosti prinaša pripoved Kaj je to ljubezen.

V tretjem delu z naslovom Bajke z okcidenta in Orienta sta objaljei dve temeljni zgodbi , prva, Finska zgodba, in Prestop na Orientu ,bajka, ki se mimogrede dogaja v Dubaju, kjer se sestanejo tri študentke, svetovne popotnice, O-02, J- 99 in U- 98.

Vse so raziskovalke, deloma umetnice, morda zares ali samo v pravljici o Šeherezadi iz Tisoč in ene noči tudi špijonke, med pogovorom omenjajo eksotične kraje, dogodke in dogajana : Založniško srečanje v Seulu, Frankfurtski knjižni sejem, skupinske terapije v Indiji, Pjongjang, Misija v severni Koreji , ,Sidney, članstvo v tajnih enotah OZN, špijonaža za Moskvo in Severno Korejo–

Ugrabljeni čas je dokument globalizacije, ki so jo vzpodbudile spremembe v družbi in posledice ekonomskih in kulturnih izmenjav.

Za avtorico je značilno distanciranje do teme, o kateri piše, večkrat tudi ironično .Večkrat pred koncem zgodbe nastopi ovira -in pričakovano se ne uresniči. V jeziku je precej postmodernističnih značilnosti, citatov, stavkov v fancoščini in angleščini, uporaba trenutnega študentskega slenga, zlasti v elektronskih sporočilih, kot je v tekstu Comedy live zapisan Voice clipov klepetalnika dveh študentk iz filofaksa:

»Hej, kolegica danes sem bindžala tvoje kitajske ali kakšne že serije. Kjera najava je ta gong Xi ! Zdaj na zadnje sem se tko smejala, k je bla ljubosumna, ker je mislila, da ima Qin fanta.«

Svetovljansko vzdušje, ki preveva bežna srečanja prijateljic iz raznih držav, odseva mrzlično iskanje sprotnega smisla ob spremljavi nenehnih sprememb, med katerimi je edina stalnica študij. Pripovedi Jasne Reščič prekipevajo od informacij, ki se usedajo v zavesti kot literatura in glasba. Vedenje o Španiji je za pripovedovalko Hemingway med državljansko vojno in prizor njegovega samomora, Tolstojevo delo jo spremlja na avtobusu, iz nezavednega se oglaša beat.

Vsekakor je Ugrabljeni čas intelektualistično pisanje, ki skuša premagovati stiske koronsih groženj s samoironijo, domiselnostjo in duhovitim humorjem.