Croatia Records, 2023

Piše: Matej Krajnc

Pa eto … po pričujočem častnem krogu se kar nizajo še drugi: tale koncert z Zagrebško filharmonijo se je zgodil 6. marca 2020 in potem se je svet precej spremenil, Predin pa je nanizal dva romana in nekaj vinilk; med drugim nove avtorske pesmi v dveh jezikovnih različicah in trojko ponatisov klasičnih albumov njegove nekdanje matične zasedbe Lačni Franz. In ko že govorimo o spremenjenih svetovih – kako se je spremenil šele od leta 1981, ko je izšla prva “lačna” plošča, Ikebana. Zgodila se je denimo znamenita Zdravljica, ki so jo prepovedali, pa sodelovanja z Arsenom, njegovim sinom, gypsy swing in kantavtorska kariera vobče, sprejem v Društvo slovenskih pisateljev in konsolidacija kariere, kjer se ni treba več dokazovati, na lovorikah pa se ne počiva, kar v teh časih, ko bi marsikdo unovčeval staro slavo, ni samoumevno. Veseli me tudi, da je Predin eden tistih, ki svojo glasbo v teh časih redno izdaja na vinilu. Zraven so tudi pretočne vsebine, jasno, tudi na pričujoči plošči je “streaming bonus track”, gledališka Stella, ki je uvedla njegov koncert s filharmoniki. A pretočne vsebine so zraven zgolj zato, ker je ta dimenzija zdaj skorajda nujna, najbrž pa tudi niso hoteli delati dvojnega albuma.

Prerezi kariere s filharmoniki so že kar nekaj časa dokaz … hja, konsolidacije kariere, kot smo zapisali zgoraj. Ni kar tako, da se tvoja glasba sliši v taki dimenziji, kar je priznal tudi Predin in dodal, da častni krog tečejo zgolj zmagovalci, zanj pa je zmaga, da so ga povabili k sodelovanju. Precejšnje občinstvo ima že iz časov Jugoslavije, ko je bil eden redkih slovenskih glasbenikov, čigar dela so izdatno odmevala v bivšem skupnem prostoru, z Anjo Rupel pa sta tudi edina zastopala slovenske barve pri projektu jugoslovanskega band aida pred desetletji, ko je Jugoslavija še stala, da bo mehurček počil, pa se je sanjalo zgolj nekaterim, a še to bolj v nočnih morah. Predin je bil v tistih časih pomemben član kluba “Novi val”, ki še vedno velja za enega najpomembnejših glasbenih pojavov na naših tleh. Zdaj je pomemben član kluba jugoslovanskih samospevcev, čigar nova glasba v naših prostorih odmeva prav tako učinkovito kot stare uspešnice, kar je seveda imenitno, ker ti potem ni treba peti zgolj hitov, ampak lahko občinstvo pripelješ v svoj koncept. Okej, Lačni Franz so bili tako velik bend, da bo vedno kdo hotel slišat Praslovana ali Naj ti poljub nariše ustnice (oba sta tudi na tej plošči), a Predin je od takrat prehodil dolgo in referenčno pot.

Aranžmaje za tokratni sprehod skozi kariero sta napisala Bruno Urlić in Ivo Popeskić, vse skupaj pa je posnel Danilo Ženko. Kako Predinove pesmi funkcionirajo v hrvaščini, že vemo. Ko sem poslušal ploščo, se nisem spomnil samo na Arsena, pač pa tudi na Massima in še koga, denimo Terezo, ki je svojčas pela Arsenovo pesem Ljudi, pa se tako vrtijo in vrtijo krogi. Spomnim se tudi Đoleta, Bore in zlasti Margit, ki se je kot članica EKV pojavila na YU-sceni kot nekakšna Afrodita in odšla v senci, neopazno, pustila pa silen pečat, ne tako tragičen kot lep, posebej pri naši generaciji, ki je EKV doživljala v letih odraščanja, pravzaprav v najpomembnejših letih oblikovanja glasbenega okusa in prvih nazorov o svetu; ti nazori so vsaj pri meni še vedno utemeljeni na pionirski zaprisegi, Margit pa zdaj spet odmeva iz pesmi Kosa boje srebra; desetletje je minilo od njene prve inkarnacije, Predin pa jo v obdobju, ko se radi spominjamo novovalovskih časov, poje z novim sentimentom, ne nostalgičnim, ampak pomirjenim. Dejal je, da je za srečanje s filharmoniki izbral pesmi, ki imajo na sebi več glasbe, pa je zanimivo slišati denimo filharmonični uvod k Praslovanu, ki je glasbeno močan, z izrazito melodijo, Predin pa se je izkazal tudi kot vokalist, orkester mu leži, hkrati pa ostaja prepričljiv tudi kot interpret, kar je sicer glavna forca samospevcev, a zmotno je prepričanje, da vokalno ne zmorejo tudi zahtevnih reči; morda celo bolj kot klasično trenirani pevci, ki so omejeni na svoj špil in jim posledično večkrat umanjkata osnovni feeling in čut za interpretacijo. Poleg Predina avtorja torej tudi Predin pevec, kar je eksakten spremljevalec njegovega dela ugotovil že dosti prej, a filharmoniki so zdaj še utrdili to prepričanje.

Mladi student i udana žena, Čekaj me, Lijepa dok me ljubiš, Vilenjak, Praslovan … Srečnik, ki se mu je izpolnila želja … A kljub vsemu nismo v pravljici, Predinove pesmi so zelo stvarne in v njih so zrcala vedno umita. Bi sebe kljub vsemu lahko poimenoval tudi stari romantik? Seveda. Pa tudi roker, novovalovec, kantavtor, samospevec, đipsisvinger in kar je še tega … Zmagovalci dodatnih epitetonov sicer ne potrebujejo, glasbena zgodovina pa. Če je tako, pa dodajmo še: filharmonik.