Kriminalni roman/1. poglavje

»Mojca, natoči močnega,« je zamrmral Silvester Kralj, vrgel šop ključev na pult in se sesedel na barski stolček. Za njim se je od vrat do stola vila umazana blatna sled. Sicer vedno urejen stalni gost Grajske kavarne je imel tri dni staro brado, podpluto oko in kot buča zabuhel obraz. Na levi senci so se mu lasje zlepili od strjene krvi. Umazana in pomečkana oblačila so zaudarjala po trohnobi, kot da bi prenočil na smetišču. Hlače je imel globoko spuščene pod pasom in trebuh v višini popka razgaljen, ker sta na srajci manjkala dva gumba, medtem ko je njen vogal silil izpod napol zaprte hlačne zadrge.

»Lovijo me. Grozijo, da bodo ugrabili hčer. Zlomiti me hočejo,« je rekel na robu solza. S podplutimi očmi se je zastrmel nekam za Mojčino glavo.

Mojca, izkušena barmanka srednjih let, je pokimala in mu natočila še en konjak. Bila je tolažnica in pribežališče zagrenjenih, razočaranih, včasih tudi razjarjenih gostov. Zgodb svojih strank ni objavljala na spletu niti jih ni prodajala tisku, čeprav so jo novinarji obletavali kot roji mušic. V Grajski kavarni se je namreč zbirala množica mestnih veljakov, vse od podjetnikov, umetnikov in politikov do povsem običajnih anonimnih obiskovalcev.

Silvester je bil znan podjetnik. Ukvarjal se je z nepremičninskim posredništvom. Krožile so govorice, da je bila njegova dejavnost le stranski produkt velikih sumljivih poslov, a mu tega niso uspeli dokazati ne protikorupcijska komisija ne sodišče niti finančna uprava. A že navaden smrtnik se je spraševal o izvoru Silvestrovega premoženja. V posesti je imel obnovljeno vilo v Cvetlični ulici, penthouse v Forumu, vikend v Triglavskem narodnem parku in apartma v termah. Vozil je najnovejšega nissan navaro, lamborghinija in električni skiro. V koprski marini je imel privezano jadrnico srednjega razreda in na letališču v Luciji Boscarolovo ultralahko letalo. V glavnem, imel je dovolj premoženja za obrekljivce, zavistneže in dvomljivce.

»Končal sem,« je nadaljeval in se čez ramo oziral na levo in desno.

Mojca si je z roko prekrila usta in na široko odprla oči: »Pojdite na policijo, pokličite medije.«

Silvester pa je zmajeval z glavo: »Grozijo mi. Sledijo. Pošiljajo anonimke.«

»Kdo?«

»Mafija, podzemlje, legija, kdo ve? Orožje rabim, pa jih bom …«

Mojca je prikimala in iz predala izbrskala posetnico serviserja orožja. »Lahko bi pomagal,« mu je pomežiknila.

Silvester je posetnico spravil v denarnico, iz notranjega žepa suknjiča pa privlekel paket zelenih bankovcev. Skupaj s kuverto ga je izročil barmanki. »Za vsak slučaj in obdrži drobiž,« je pripomnil, vstal in se izgubil skozi stranski izhod.

Mojca je zmajala z glavo in v sef pospravila denar s kuverto, na kateri je z velikimi črkami pisalo OPOROKA.