USTVARJAM RITEM V JUTRO,

koraki božajo moker beton in
v napol mrzlem in sončnem času
sem obhitela trenutek,

Japonska bratca in sestrico sem 
tokrat zamudila.

Pes za ograjo že voha za gospodarjem.

Prehitim kolesarja, tečem,
zelena odpira pot in nekaj 
pridobljenih sekund ne bo
odpeljalo skupine otrok z Dawnovim 
sindromom. 

Pozdravim jih in
vživeti v odpadlo listje se
sprašujejo,
kaj bodo počeli za novo leto. 

Nič me ne ustavi, a svoje 
misli ne usmerjam v konec in 
začetek. 

Vse zlivam v en sam 
kaos.

Novo leto. Bom bolj odločna
in priznala, da so me ujeli nepripravljeno. 

Spomnim se dekleta/ spečega/ sredi pokrajine vrtnic
/ postale so črepinje/. 

~Tonja Jelen~
Greva ostajava, saj sva, Založba knjig Kulturni center Maribor, Zbirka Frontier 156, 2022