Piše: Franc Križnar
Na predstavitvi pesniške monografije slovenskega pesnika Iga Grudna (1893-1948) z naslovom Sanje o svobodi so se PEN klubu Društva slovenskih pisateljev (4. apr. 2024) predstavili Goričani in Tržačani. S predstavitvijo pesniške zbirke pod taktirko moderatorke Erike Jazbar so knjigo predstavili sourednika Ivan Vogrič in Ferruccio Tassin, ker pa so Grudnove pesmi tudi uglasbene, še pevka Lara Černic in harmonikar-avtor teh uglasbitev Aljoša Saksida. “Literatura najde lepoto tudi v peklu,” tako je bilo povedano o novi zbirki poezij Iga Grudna: Pesmi Iga Grudna iz taborišča v Viscu leta 1943.
A. Saksida je nekatere (18) od omenjenih pesmi uglasbil in so obenem izšle posnete tudi na plošči: O Nabrežina, ti rodni moj kraj/Poezije Igorja Grudna v glasbi. Glede na predstavljeno pesniško zbirko jih je razdelil v: O Nabrežina, ti rodni moj kraj (I. Gruden je bil rojen v Aurisini/Nabrežini pri Trstu), Samo veter vre od juga in V taborišče soj zvezda ne sveti. Njihove uglasbitve-songe smo tokrat slišali z glasom in harmoniko, četudi je poliinštrumentalist A. Saksida vešč še kitare, petja, …: Visko, Sove, Balada otroku in Tovarišice pa smo tokrat slišali le za pokušino. Trpka poezija je našla svoje refleksije še v glasbi, četudi so prav (glasbeni) songi, ki še vedno prav uglasbeno besedo postavljajo na prvo mesto. Ta, beseda, je tako še vedno in navkljub dodani glasbi, na prvem mestu. Zato pa so posnetki na plošči veliko bolj pisani in glasbeno raznoliki: solisti in solistke, fantovska zasedba, dekliški pevski zbor idr. Urednica tega dela cedejke je bila Jadranka Cergol. Mi pa spretnega glasbenika kot avtorja in izvajalca poznamo že iz let obujanja spominov na našega poeta Karla Destovnika Kajuha. Saj je prav on – A. Saksida – tisti, ki njegovo uglasbeno poezijo obuja na oni strani državne meje, ki pa vedno bolj in bolj postala kulturno in nacionalno enovita. Spoštovanje obeh strani Slovencev, njihovo sodelovanje ter promocija pa zagotovo pomenijo sprego enovitega kulturnega prostora, ki ne-literarnim in ne-glasbenim potezam tudi nič ne škodijo. Še več: postajajo vez med različnimi narodi in ne le zgolj med Italijani in Slovenci. Kultura in umetnost, literatura in glasba ostajajo na prangerju lepote.
