Piše: Franc Križnar
Iztekli so se letošnji 22. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Koroška pesem prek meja je bila postavljena v Linhartovo dvorano ljubljanskega Cankarjevega doma in je spet enkrat obudila trajne kulturne vezi med Slovenci onkraj Karavank in tukaj, v Sloveniji. Po uvodnih besedah predsednika Društva slovensko avstrijskega prijateljstva Ljubljana Lovra Sodje in predsednika Slovenske prosvetne zveze Celovec Mitje Rovška sta nastopila dva koroška vokalna ansambla Kvintet Donet in vokalna skupina, mešani vokalni oktet Oktakord oba iz Podjune.
Tale mini festival avstrijskih Korošcev, ki potek že vse od l. 1985 in je bil leta 2004 obnovljen, je seveda neke vrste tradicionalno obujanje kulturnih in še posebej glasbenih vezi med Slovenci tostran in onstran Karavank. S tipičnim prepevanjem ljudskih in umetnih pesmi pa se zdaj vedno mlajše generacije le-teh kažejo tudi z zabavnimi, jazzovskimi in celo narodno zabavnimi žanri. Kot sta uvodoma povedala oba govornika, gre v teh primerih celo za mnogo več kot pa zgolj za »uradno« sodelovanje obeh delov sicer enotnega slovenskega kulturnega in še posebej glasbenega prostora. Gre seveda za lepoto. In še več: za lepoto in enkratnost (slovenskega) vokala. Četudi smo potem v izvedbi obeh komornih vokalnih sestavov slišali tudi kanček izvirne avstrijske pesmi. In tudi to je prav.

Kvintet Donet je moška vokalna skupina, ki nastopa (a cappella in brez dirigenta) že vse od 2001. leta. Pevci ansambla so: Martin Kušej (2. tenor in vodja skupine), Manfred Krainz (1. tenor), Samo Müller (2. tenor), Branko Hudl (bariton) in Marko Kumer (bas). Umetniško vodstvo je v rokah Helene Buhvald. Med tradicionalnimi koroškimi in slovenskimi vokalnimi himnami skladateljev F. Ferjančiča, P. Kernjaka, F. Cigana, Z. Švikaršiča, prireditelja H. Lavrenčiča, P. Jereba, K. Maška idr. smo slišali marsikaj, čemur je bilo vredno prisluhniti. Kajti koroška ljudska in umetna pesem sta lahko tako avtohtoni kot smo ju slišali tudi tokrat, le v njihovih (primarnih) izvedbah. Seveda sta tukaj v ospredju le beseda in muzika, za vse ostalo na teh in takih odrih (k sreči) ni prostora. Njihovo čisto in mnogo več kot navidezno fantovsko petje ima zdaj svojo genezo že povsem v umetnosti. Ta je po vseh tehničnih in muzikalnih kriterijih povsem enaka visoki umetnosti in se samo še v nekaterih nastavkih naslanja na ljudsko petje; četudi je izšla prav iz slednjega. Marsikaj od vsega navedenega je veljalo tudi še v nastopu …

… vokalne skupine Oktakord. Ta mešani oktet je mnogo mlajši od prvega, saj je nastal »šele« leta 2022. Člani se poznajo že od preje, v njem pa poje šest avstrijskih Slovencev in dva Primorca. Vodi jih Kristina Kragelj, ki v ansamblu poje sopran. Pojejo pa še: sopranistka Elen Rutar, altistki Helena Gregorn in Ana Einspieler, tenorista Tomaž Boškin in Simon Kummer in basista Andi Smrtnik in Izidor Strum. Tokrat so v Ljubljani nastopili v zasedbi septet (7), saj je od napovedanih štirih moških pevcev pelo le troje njih. Večinoma so peli a cappella, le v enem primeru (Ti daješ ljubezen; J. Šmarčan Kališnik, S. Kališnik, prir. T. Boškin) pa še ob spremljavi klaviatur. Tako kot že v predhodnem Kvintetu, tudi tokrat ni manjkalo pevskih solov, četudi je bila vsa njihova skupna umetnost postavljena v skupinsko, komorno zborovsko petje.
Če se me je pri Kvintetu Donet še najbolj dotaknila Pesem o rojstvu (F. L. Lesičjak in L. Kramolc) z basovskim solom M. Kumar pa je bila v njihovi izvedbi ena najbolj popolnih popularna Kernjakova Katrca z baritonskim solom B. Hudla. Že dolgo, vse od legendarnega Boža Grošlja in pred desetletji takratnega ekscelentnega Slovenskega okteta, je nisem še slišal.Pri Oktakordu pa je bil izpostavljen skrajno in zabavno (jazzovsko) obarvani September (M. White, A. McKay, A. Williams, prir. M. Carbow) in celo priredba Lepo je biti muzikant naših legendarnih Avsenikov (prir. M. Kač).

Sklep ali zaključek pred polno zasedeno ljubljansko dvorano je bil s stoječim občinstvom s popularnim vrhom, tega večera v skrajno univerzalni in skupni himni Rož, Podjuna, Zila (J. Mikula in P. Kernjak). Tako je omenjeni večer (14. apr. 2024) minil tudi v naddržavniškem (pokroviteljica je bila predsednica N. Pirc Musar) tonu, saj sta omenjeni Koroški koncert (programsko) predlagala iz Celovca Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. V okviru našega Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva pa so se v konziliju organizatorjev znašli še Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Cankarjev dom v Ljubljani, Veleposlaništvo Republike Avstrije v Ljubljani, Avstrijski kulturni forum v Ljubljani, Družba MORO & KUNST, Ljubljana, Kljub koroških Slovencev v Ljubljani in Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljana. Odlični prireditvi, ki je bila v okviru letošnjih 22. Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani (ti so potekali med 6. mar. in 14. apr. 2024) je tako umetniške dosežke nadgradil še omenjeni consort prediteljev.