Koncerti ob obletnici tega starejšega ansambla z mladima izvajalcem po Sloveniji: Kranj, 13. maj 2024
Piše: Franc Križnar
30 let mineva od prvega še študentskega nastopa zdajšnjega klarinetno-klavirskega inštrumentalnega Dua Claripiano. V Njem nastopata vsa ta leta klarinetist Dušan Sodja (1972) in njegova umetniška ter življenjska sopotnica, pianistka Tatjana Kaučič (1971). V tem jubilejnem letu, potem, ko sta odigrala enega prvih letošnjih obletničinih koncertov v KA DSS, s takrat izključno slovensko glasbo, zdaj nadaljujeta s podobnimi koncerti po domovini. Če sta takrat za svojega »ambasadorstva slovenske glasbe« prejela Lipovškovo nagrado DSS, zdaj nadaljujeta svoje koncerte z glasbo za dušo; spet slovensko in tujo.
Tako sta tokrat v Kranju (13. maj) v koncertni dvorani GŠ Kranj v novih prostorih na Cankarjevi ul. 2odigrala splet popularne, tuje in domače, slovenske skladateljske provenience. Svoje odlike tesnega dua sta uvedla z nemško romantiko, s 3-stavčno Schumannovo Romanco, op. 94, v kontrastnih stavkih. In takoj opozorila na poglobljene tendence barvanja in kontrastiranja v muziki sami. Njuna interpretacija Histrie et amor našega Andreja Makorja (posvečena prav Duu) pa je že iz kompleta sedmih skladb, ki sta jih za svoj 25-letni jubilej izvajala, posnela in izdala na cedejki z naslovom V objemu dvojine. Gre za splet osmih skladb, ki so slovenske skladatelje nagovorile različne (slovenske) pokrajine. Tako kot večina njih (poleg Makorja so to še dela skladateljev T. Habeta, K. Pustinek Rakar, J. Goloba, P. Šavlija, T. Vulc, A. Missona in H. Vidic), vedno bolj postaja pregovorna umetnost našega Dua Claripiano. Umetnika zdaj omenjene slovenske novitete izvajata povsem suvereno, z njuno znano zaščitno znamko več kot prepričljivih interpretacij. Prvi del sta Sodja-Kaučičeva sklenila s še enim od standardnih tujih del za svoj zasedbo, 3-stavčno Sonatino Angleža Malcolma Arnolda. Drugi del pa sta uvedla s 3-stavčno Sonatino našega Uroša Kreka. Poglobljeni in pretanjeni odnos obeh umetnikov vedno bolj postaja pregovorni in zaščitni znak za ta slovenski komorni ansambel. Duo s svojim nenehnim in vztrajnim delom omogoča prodor tako slovenske glasbe na tuje odre kot tuje na naše odre. Pred njima – pred Duom Claripiano – smo imeli Slovenci številne druge in prav tako izvrstne klarinetiste in pianiste-ke, tako trdnega, tako dolgotrajno delujočega stalnega ansambla za to zasedbo pa še ne. Njune interpretacije, ki se redno pojavljajo na številnih domačih in tujih koncertnih odrih pa dajejo garant o tej sicer najmanjši duo- komorni glasbeni zasedbi, ki prepričuje in poglablja izvajalski odnos do glasbe, ki jo oba umetnika ponujata in izvajata. Tale kranjski večer se je sklenil povsem francosko. Gabriel Pierné je našemu Duu posvetil Canzonetto. Ta je poleg spevnosti in virtuoznosti postregla še z enim in posebej izpostavljenim tandemom ne le med klarinetistom in pianistko, pač pa tudi med klavirjem in klarinetom. Od še enih 3-stavčnih del je bila na sporedu znamenita Sonata Francisa Polenca. V njenih treh stavkih je najbolj izstopal osrednji z naslovom Romanza. V njem je klarinetist Soda z maksimalnim pianissimom (igra na klarinete nemškega izdelovalca Seggelke iz Bamberga) zminimaliziral svoje skrajno tiho igranje do skrajnega roba še možne slišnosti. V tem se mu je pianistka Kaučičeva pridružila skoraj še manj ali komaj slišno. Interpretacija tega stavka, ki ga obkrožata še dva Allegra, je samo v tem delu daleč presegla pričakovanja subtilnih in vehementnih izvedb. Tudi edini bis tega večera je postregel še z eno od francoskih del, s priredbo samospeva Po sanjah Gabriela Fauréja, znanega tudi za zasedbe z drugimi glasbili. Splet tega dodatka je samo še utrdil trdnost našega Dua, prireditelja, GŠ Kranj pa ponovno umestil na zemljevid vidnih in prebranih prirediteljev koncertov. Ti so seveda obstajali že davno preje in bili logični nadaljevalci primarne glasbene pedagogike, križane z umetnostjo; krog med pedagogijo, umetnostjo (in znanostjo) je tako v maksimalni lepoti prikazov enega in drugega več kot sklenjen. Polno zasedeno občinstvo pa je tudi več kot uživalo.
Duo Claripiano (Foto: Franc Križnar)