Recenzija: EVANGELIČANSKA PESMARICA, Murska Sobota 2019
Pesmarica, ki s petjem (besedili in notnimi slikami) več kot bogati
evangeličansko bogoslužje
Piše: Franc Križnar
Naslovnica pesmarice …
Kako pomembno in kakšno vlogo igra v Evangeličanski cerkvi, njenem bogoslužju in ljudskem petju, so dokazovali in dokazali že ustanovitelji te cerkve (Augsburške veroizpovedi) Martin Luther in pri nas Primož Trubar. Besedila za omenjene pesmarice so tako literarna kot teološka. Refleksija vsega tega pa je glasbeni izraz danega okolja: časa in prostora. Pa tudi sam Bog je poleg drugih obredov in zunanjih Božjih služb ukazal Mojzesu peti psalme (5. Mojzesova knjiga 31, 19). Jezus Kristus je pri zadnji večerji zapel z učenci, preden je nastopil pot križa in trpljenja: kdor poje take pesmi ali se še na drug način poglobi v sakralno glasbo, se poglablja v Boga, v njem išče in odkriva višji svet, ki ga sicer z besedo samo niti ne more opisati. Tako na skrivnosten način dobiva odgovore na svoja počutja, vprašanja po transcendentnem. S tem pa tudi odkriva tiste vrednote, ki jih drugje ne najde: pevca navdihne in njegov duh se raduje! Z njim podoživlja skozi vsa obdobja cerkvenega leta svojo tesno povezanost z Najvišjim in ga spremlja vse dni življenja: od rojstva do smrti. Če pa v tem uvodu dodamo še nekatere skladatelje, ki so zlasti še v visokem ali poznem baroku daleč prešli okvire kakšne pesmarice, zagotovo ne moremo mimo dveh tovrstnih velikanov kot sta npr. J. S. Bach in G. P. Telemann. Uvodničar, takratni škof slovenske Evangeličanske cerkve AV mag. Geza Filo (mesec reformacije, 2019) pod moto: »Pojte Gospodu novo pesem, ker je storil čudovita dela …« (Psalm 98, 1a) je dodal še Slovence, najbolj zaslužne za obstanek in razvoj slovenske evangeličanske pesmi: Štefan in Mikloš Küzmič, Mihael Bakoš, Mihal Barla, Janoš Kardoš, Leopold Hari, Adam Luthar idr. Vse do tele pesmarice pa Filo dodaja še dandanašnje in najbolj zaslužne tako za ohranjanje izvirne in prirejene evangeličanske pesmi in pesmarice in kar seveda še največ vodi k razširjanju ljudskega petja tako v (evangeličanski) cerkvi kot zunaj njega: Aleksander in Evgen Balažic, Geza Erniša, Geza Filo, Ludvik Jošar, Jana in Viljem Kerčmar, Vojko Ivančič, Peter Andrejčák idr.
Naš vodilni (slovenski) muzikolog polpretekle dobe, sam tudi rojen na prekmurski ravnici ( v Vučji vasi pri Ljutomeru), akademik prof. dr. Dragotin Cvetko je o tem ugotovil: »… reformacija je zapustila ne le dragocen zgodovinski dokument; ta uspeh je imel posledice tudi pozneje in mu gre tehten razvojni pomen.«
Sicer pa »in medias res/naravnost k stvarem.«Na 663 straneh malega a priročnega (A-5) formata sledi po Filovem Predgovoru v Pesmarici kar 557 napevov. Ti so opremljeni s slovenskimi in prekmurskimi besedili. Razdeljeni so po ustaljeni praksi cerkvenega leta: od adventa in Božiča (str. 9-36), prek starega in novega leta (37-49), trikraljevega in posta (50-77), velikega petka in Vüzema (= Velike noči; 79-103), vnebohoda in risali (= binkošti; 104-116), svetega trojstva (117-122), sledijo pesmi o reformaciji, t. j. protestantizmu in o koncu cerkvenega leta (124-143). Sledijo pesmi ob začetku in koncu božje službe, božji besedi, (145-168), ob svetem krstu, sveti večerji in pokori (169-179). Med konfirmacijo se pri evangeličanskem bogoslužju poje birmanska pesem (180-181), sledijo pa pesmi ob posvetitvah in blagoslovih (182-188). Po pesmih za materinske nedelje (189-192) sledijo pesmi za zahvalno nedeljo in priložnostne pesmi (169-213). Prošnjam in hvalospevom sledijo pesmi za zahvalnost in povzdigovanje (215-241). Sledi splet pesmi za zaupanje v Boga (242-252) in napevi o krščanski veri in življenju (254-327). In potem ponovno advent, staro in novo leto, trije kralji, post, veliki petek, velika noč, vnebohod, binkošti in sveta trojica (329-427); torej ciklus svetega cerkvenega leta še enkrat s povsem novim pesemskim repertoarjem. Pa še o reformaciji, nedelji večnosti, začetku božje službe, pesmi pred in po pridigi in pesmi ob koncu božje službe (428-471). Sledijo pesmi ob krstu, sveti večerji, konfirmaciji (= birmi), poroki, v družini, ob zahvalni nedelji, (ena) večerna (pesem), ob pogostitvah in blagoslovih, o ljubezni Boga in o hvali in slavi (473-580). Na vrsti so še (ponovno) zaključne ekumenske pesmi (581-605). V zaključnem delu je objavljen še (evangeličanski) bogoslužni red (od preludija pesmi, uvodne liturgije, molitve, pesmi, berila, veroizpovedi, pesmi, službe na prižnici, pesmi, zaključne liturgije, pesmi in postludija Evangeličanske cerkve AV v RS), prek Desetih Božjih zapovedi (v slovenščini in prekmurščini), Gospodove molitve (v slo. in prekm.) do Apostolske veroizpovedi (v slo. in prekmurskem jeziku). Sledijo (trije) blagoslovi: Aronov in dva Apostolska. Med Molitvami najdemo še tiste za cerkveno leto (advent, božič, novo leto, veliki petek, velika noč, binkošti, zahvalna nedelja, praznik reformacije, jutranja in večerna molitev). Na koncu sledita še dve kazali: abecedno in zaporedno. Obe sta sistematični v oznakah številk objavljenih napevov, naslovov in strani v knjigi oz. Pesmarici.
Vseh 557 objavljenih napevov je objavljenih z notnimi zapisi in zapisi libretov, besedil. Glasba je enoglasna, v različnih tonalitetah, ritmiki in obliki (dolžinah). Da gre pregovorno za 1-, 2- in 3-delne (male in velike) pesemske oblike ni potrebno poudarjati. Zaradi več kitic pri večini pesmi gre seveda za kitične, redkokdaj pa tudi za prekomponirane (vokalen) pesmi.
Pri tej Evangeličanski pesmarici (2019) je sodeloval uredniški odbor (Aleksander Balažic, Evgen Balažic, Geza Erniša, Geza Filo, /Ludvik Jošar/, Jana Kerčmar in Viljem Kerčmar), delo je založila Evangeličanska cerkev AV v RS (zanjo Geza Filo, takratni škof), notograf Vojko Ivančič, molitve je prispevala Jana Kerčmar, svetopisemska besedila (v slovenščini) so povzeta po SSP in SDS (1997). V prekmurščini so povzeta po Štefanu Küzmiču (1771), ki jih je revidiral Evgen Balažic (2017). Pomenljive risbe je prispeval slikar Nikolaj Beer, grafično oblikovanje pa je opravil Peter Andrejčák. Delo je v 2000 izvodih natisnila Tiskarna digitalni tisk d.o.o. v Murski Soboti (2019).
Kot je zaključil uvodničar (G. Filo) je želja vseh »… da evangeličani v življenju po Božji besedi s svojim Bogom doživljamo, strnjeno v te pesmi, ki naj verno ljudstvo v naših gmajnah zaznamujejo, tolažijo in opogumljajo.«
Na koncu – dve ekumenski
Zahvala evangeličanskemu duhovniku v Križevcih na Goričkem Mitji Andrejeku in dr. Klaudiji Sedar, direktorici Zavoda »Primoža Trubarja« (Evangeličanska cerkev) v Murski Soboti, ki sta mi omogočila vpogled v tole Evangeličansko pesmarico.