Simfonična matineja Glasbene mladine Slovenije, Slovenske filharmonije in Cankarjevega doma
Gostujoči dirigent GREGOR KOVAČIČ za mlado občinstvo: Britten, J. S. Bach in Čajkovski
Piše: Franc Križnar
GMS-SF-CD, simfonične matineje, 18.-19. 3. 2025-napovednik
Na nedavnih simfoničnih matinejah Glasbene mladine Slovenije, Slovenske filharmonije in Cankarjevega doma smo v izvedbi osrednjega državnega simfoničnega orkestra SF, stalnega gostujočega (mladega) dirigenta Gregorja Kovačiča (1977), povezovalskega poliglota matineje Boštjana Gorenca – Pižame (1977)in solista s harmonik Andraža Malgaja (1977) slišali glasbo ČUDOVITEGA SVETA GLASBIL. Za njihovo predstavitev so si izvajalci izbrali eno najbolj kultnih tovrstnih del: Vodnik po orkestru za mlade/The Young Person’s Guide to the Orchestra (17 min.; 1946) Angleža Benjamina Brittna (1913-1976). Vmesni intermezzo s solističnim harmonikarjem, je odigral Uverturo v francoskem slogu, BWV 831 oz. njen prvi stavek Echo/Odmev (3 min.; 1735) znamenitega Nemca Johanna Sebastiana Bacha (1685-1750). Za konec pa smo v orkestrski izvedbi slišali še Polonezo (t. j. poljski ples) iz opere Evgenij Onjegin (7 min.; 1879) Rusa Petra Iljiča Čajkovskega (1840-1893). Zanimiv spored, njegova dramaturgija in prikazi ter sodelovanje med dirigentom, povezovalcem in orkestrom. Ideja našega Cirila Cvetka (1920-1999), ki je skrb za glasbo za mlade (tokrat med 9 in 12 letom) se tako udejanja vse od davnega l. 1964. Tega leta je idejo o današnjem svetovnem glasbenem gibanju Jeunesses musicale prenesel k nam in med prvimi soustanovil takratno Glasbeno mladino Ljubljane. Po odzivu sodeč, so prav omenjene simfonične matineje (na Slovenskem vse od 1971) ene najbolj priljubljenih prireditev. Zato so tudi tako skrbno pripravljene, da ne rečem tudi igralsko in vsebinsko osimšljene in izvedene.
SF z dirigentom G. Kovačičem na odru CD … (foto Eva Križaj)
Kot prvega med enakimi bi izpostavil dirigenta G. Kovačiča. S svojo zanesljivo in enostavno ter mlado (dirigentsko) tehniko, muzikalno poglobljenostjo, jasnimi ter komunikacijskimi odnosi z orkestrom, njihovimi člani (solisti) in skupinami ter tutti je v popolnem soglasju z vsebinami in oblikami, ki jih igra; glede na to, da je bil v duelu z moderatorjem B. Gorencem – Pižamo ves čas na razpotju med glasbo in besedo. Ko sta začela z uverturo Brittnove uvodne skladbe-Vodnika … sta prikaz prekinila kmalu po začetku-po témi in se po (daljši) govorni intervenciji ponovno vrnila na njen začetek. Potem sta jo izpeljala do konca z nenehnimi sovpadi govora; smiselno, pametno in odlično, mnogo več kot komaj kaj moteče. Seveda še sploh, če se zavedamo tele strukture skladbe same.
To očarljivo delo je skladatelj B. Britten napisal po naročilu britanskega ministrstva za šolstvo. Mladim naj bi pomagalo spoznavati glasbene inštrumente v orkestru. Vodnik … je napisan v obliki téme z variacijami. Ta – téma – pa je vzeta iz rondoja v scenski glasbi angleškega baročnega skladatelja Henryja Purcella k Abdelazarju. V 13 variacijah nastopajo inštrumenti in njihove skupine v naslednjem zaporedju: flavte in pikolo; oboe; klarineti; fagoti; violine (I. in II.); viole; violončela; kontrabasi; harfa; rogovi; trobente; pozavne (s tubo); tolkala. Delo doseže svoj višek v sklepni fugi, kjer je skladatelj domiselno ponovno uvrstil inštrumente v enakem zaporedju kot jih je bilo slišati prvotno v variacijah. Potem se Purcellova téma še zadnjikrat dramatično ponovi. Delo je doživelo krstno izvedbo na znamenitem salzburškem poletnem festivalu (1947).
Izvedba od dirigenta pa vse do orkestra je izzvenela več kot zgledno.
B. Gorenc – Pižama in … (foto Eva Križaj)
V medklicu: potem, ko je nadebudni moderator končal tudi s predstavitvami (glasbenih) oblik (téma, variacije, fuga, …) je mlado občinstvo animiral še s štiriglasnim kanonom Mojster Jaka (a cappella) – z razdelitvijo v štiri skupine mladega občinstva v veliki oziroma Gallusovi dvorani CD – je bil že na odru (mladi) harmonikarski solist A. Malgaj. Z Bachovim intermezzom je več kot popestril tole prvo od kar štirih simfoničnih matinej (18. in 19. mar., 09.30.). Na njej se je v dveh dneh in na štirih koncertih zbralo skoraj 5000 mladih poslušalcev, kar je tudi več kot spodbudno.
Finale s SF z balkona CD … (foto Eva Križaj)
Finale pa je pripadel še enemu orkestrskemu odlomku Polonezi P. I. Čajkovskega. Orkester se je spet ponovno odlično odzival na dirigentove interpretacije, fluid med njimi (torej orkestrom), dirigentom in (mladim) občinstvom pa samo še stopnjeval. Slaba urica kvalitetne zabave mladeži, povezane z vrhunsko umetnostjo se je tako zaključila več kot spodbudno. To je po eni strani tako vrhunski odziv izvajalcev in povratni, zahvaljujoči aplavzi občinstva: čisto in neprisiljeno.