Recenzija: Koroška pesem prek meja
Finale 23. Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani
Piše: Franc Križnar
Programski list koncerta
V Ljubljani so se iztekli letošnji 23. Koroški kulturni dnevi. V organizaciji Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva/Verein der Slowenisch-Österreichischen Freundschaft Ljubljana (Lovro Sodja) in Kluba koroških Slovencev (Janez Stergar), Krščanske kulturne zveze v Celovcu (mag. Janko Krištof) in Slovenske prosvetne zveze v Celovcu (mag. Mitja Rovšek). Po slavnostnih govornikih (L. Sodja in J. Krištof) in pod častno pokroviteljico, predsednico RS dr. Natašo Pirc Musar, sta tokratni koncert (Ljubljana, Cankarjev dom, Linhartova dvorana, 23. apr. 2025) odpela dva zbora-sestava z avstrijske Koroške, iz Bilčovsa/Ludmanssdorfa: Moški pevski zbor BILKA (vodja mag. Christian Laussegger) in (Ženski) Kvartet AVE (vodja Rosalia Krušic). Bil je to še en praznik slovenske koroške pesmi tako v ustvarjalnem kot poustvarjalnem, pevskem dosežku.
Moški pevski zbor BILKA z vodjo Christianom Lausseggerjem
Prvije nastopil moški del, 14-članski moški pevski zbor (in zborovodja) in odprl večer koroških pevskih himn. V slovenskem in nemškem jeziku so bile na prvem mestu izvirne ljudske koroške pesmi in njihove priredbe. Poleg izvrstnega a cappella petja z nekaterimi solisti pa je ansambel prepričal tako v pričakovanem fantovskem petju kot v povsem umetnih postavitvah nekaterih zborov. Kot se lahko dandanašnji koroški zborovski trenutek že nekaj časa pohvali s tem, da njihovi nemški kolegi pojejo slovenske pesmi, so tudi tokratni ljubljanski gostje, povsem suvereno odpeli nekaj tovrstnih, nemških del. Za njihovo (odpeto) pesem lahko ugotovimo, da ni zgolj utilitaristična, koristnostna oz. narodnoprebudna pač pa tudi že povsem umetna, umetniška. Ansambel je v Ljubljani v okviru podobnih akcij že nastopil pa smo bili navkljub temu ponovno presenečeni nad njihovo (umetno) pesmijo. Četudi so marsikdaj v ospredju besedila, tekst v smislu narodnega prebudništva in rodoljubja pa vendarle lahko ugotovimo, ds gre po tolikih letih za izkaz izjemnega sožitja dveh narodov: avstrijskega in slovenskega. Da sta tudi na oni strani Karavank še vedno doma tudi slovenska beseda in pesem smo bili samo še ponovno prepričani in utrjeni v tole (glasbeno) sožitje obeh narodov. V okviru vseh njihovih prizadevanj pa ni šlo samo za kvalitetno predstavo umetne in ljudske fantovske in zborovske glasbe, pač pa so izvajalci segli tudi po priredbah slovenske narodnozabavne glasbe (Lojze Slak) in zabavne glasbe. Tu se je pevcem pridružil še inštrumentalni duo harmonike in kitare in kojona, mdr. pa je na klavir kot spremljevalec zaigral tudi njihov vodja C. Laussegger sam.
Ženski kvartet AVE
(Ženski) Pevski Kvartet AVE pa je tokrat nastopil v Ljubljani prvič. Pevke: Breda Gspan, Janja Einspieler, Rosalija Krušic in Tatjana Weber vodi kar ena od njih, R. Krušic.
Iz prvotnega pevskega terceta se je ansambel nazadnje razvil v (tradicionalni) kvartet in s svojimi res subtilnimi izvedbami podobnega repertoarja kot smo ga tokrat na ljubljanskem odru (moški zbor) že slišali, naravnost fasciniral. Tudi njihove izvedbe koroških himn so bile še bolj doživete, natančne, tehnično presunjene in umetniško dognane. V enem od teh se jim je pridružila še pianistka Monika Seher. Tudi njihov repertoar je bil vsaj formalno podobnem že znanemu, vendar povsem drugačen. Naravnost presunljiv je bil njihov zadnji sklop del F. Schuberta, A. Foersterja, de Marzija in Kedrova. Zlasti še Foersterjev Večerni ave v priredbi Jožeta Leskovarja je bil tako vsebinsko kot izvedbeno do neba vpijoč.
Oba zbora na odru Linhartove dvorane ljubljanskega CD
Na koncu in na edinem skupnem nastopu obeh zborov pa se je omenjena prireditev sklenila s Kernjakovo (na bes. Janka Mikule) nesmrtno Rož, Podjuna, Zila; še enim od vrhuncev tovrstnih koroških zborovskih himn.