Na literarnem srečanju Pesnic za pesnice je Nevenka Miklič Perne predstavila svojo pesniško zbirko z naslovom Pogovor s stvarmi, pogovor pa je v svoj objektiv ujela tudi ekipa Si.Televizije.
Nevenka Miklič Perne se je rodila leta 1982 v Mariboru, zdaj pa z družino živi v Ljubljani. Po izobrazbi je akademska slikarka, razen s slikanjem in izdelovanjem ilustracij, pa se ukvarja še pisanjem poezije in kratke proze. Leta 2013 je pri zavodu Droplja izšel njen pesniški prvenec Ideali, leta 2018 pesniška zbirka Lisičja vstopnica, tokrat pri Literi, štiri leta pozneje pa še pesniška zbirka Pogovor s stvarmi, ki je izšla pri Založbi Kulturni center Maribor in je bila nominirana za Veronikino nagrado.
Predstavitev pesniške zbirke Pogovor s stvarmi je potekala leta 2023 v Ljubljani, udeležil pa se je je tudi urednik založbe KCM Gregor Lozar, ki je opozoril na dvojni značaj njene poezije in avtorico nagovoril s temi besedami:
»Ta razkorak, to dvojnost lepote in groze, znaš najti v zelo v vsakdanji situaciji, v zelo preprostem, varljivo preprostem vsakdanu, v tistem, kar najhitreje zgrešimo. Kar zlahka opazimo na starih fotografijah, blazno težko pa v torek ob pol štirih popoldan, ko se nam z dvema vrečkama mudi domov kuhat …«
Sicer pa je filozofinja, publicistka in pesnica dr. Marija Švajncer v svoji recenziji objavljeni na portalu Kulturno medijski center Slovenije zbirko Pogovor s stvarmi opisala kot liriko par excellence.
»Pesnica piše verze s filigransko natančnostjo, njena pesniška govorica je globoka, subtilna in pomensko razvejana. Svojo poezijo oblikuje kot nagovore, pobude, vprašanja in tudi filozofske odgovore. Na vprašanje, ali obstajata absolutno zlo in absolutno dobro, ni odgovora, marsikaj kaže le zunanjo podobo ali pa se porazgubi v spominu. Narava, ki vstopa v njene verze, je podrejena sporočilu. Avtorica občuti nežnost v stiku z živalskim in otroškim svetom, toda poglavitna je resnica o življenju. Le-to je vedno drugačno in hkrati vedno isto, polno nasekanih bolečin; pravzaprav nikoli ni bilo mišljeno, da bi se dalo živeti brez travm. Življenje je pisano, gre kar tako sem in tja, pogosto brez cilja, a treba bi si bilo prizadevati in izpolniti pričakovanja lastnega življenja do lastnega življenja, ‘se od zunaj pogledati / in si dovoliti / nekaj upanja / in nekaj poguma.’«
Predstavitev knjige sta v svoj objektiv ujela tudi urednika založnika Peter Dobaj in Gregor Lozar in je na ogled na uradnem kanalu založbe (Si.televizija).
Dr. Švajncerjeva še dodaja: »Pesmi so napisane v svobodnem verzu, pri večini avtorica ohranja ločila, nekatere piše brez njih, le piko ali vprašaj doda na koncu. Modrost, spoznanja ali prebliski, ki jih hoče posebej poudariti, so zapisani v ležečem tisku ali razprto. Metafor ni veliko. Tiste, ki se vendarle prikradejo v verze, pa so estetsko razkošne, na primer slepeče luči pričakovanj. Včasih se zablisne blaga ironija, na primer v pesmi Konec mladosti, ko poetinjo veter ujame na kolesu. Sliši, da jo pokličejo gospa, sama pa sploh ne ve, da je beseda namenjena njej, saj se tistega prelomnega dne med vožnjo s kolesom počuti drugače kot gospa, lahkotno, mladostno in igrivo.«
V svojem eseju je pisatelj, pesnik in urednik založbe Gregor Lozar v zvezi z avtorico zapisal, da: »Ne primanjkuje ljudi, ki so glasnejši, bolj energični in vsiljivejši v borbi za pozornost, kot tudi ni dosti tistih, ki ne bi pospravili jezika za zobe, ko plaha, zadržana in prizanesljiva Nevenka spregovori.«
Meduze
Tisto popoldne si nihče ni upal v vodo.
Z roba obale sem opazovala
rjavkaste meduze,
kako so jih valovi divje premetavali po plitvini.
Kakšno življenje!
Sem in tja, brez cilja.
Zunanja sila usmerja tvoje malo prozorno in
prazno telo
kot plastično vrečko.
Bolj praznega telesa ne poznam.
Kje je tvoj credo?
Kje je tvoja lastna volja?
Zakaj sploh živiš?
So bile nesramne meduze.
Leta 2025 je Nevenka Miklič Perne pri založbi Kulturni center Maribor izdala še zbirko kratke proze Revščina / zakladi.