ZALOŽBE – Bolje izdati ploščo kot prijatelja (Frontier 087)

ZALOŽBE, BOLJŠE JE IZDATI PLOŠČO KOT PRIJATELJA

Pri Kulturnem centru Maribor je z letnico 2015 v Knjižni zbirki Frontier izšel zbornik z naslovom Založbe, Boljše je izdati ploščo kot prijatelja. Uredil ga je Dušan Hedl, vanj pa je poleg lastnega uvodnega razmišljanja uvrstil še prispevka Žige Valetiča in Mateja Krajnca ter raziskavo Pregled slovenskih glasbenih založb, ki jo je opravil Uroš Smasek. 

Vsebina zbornika združuje osebne spomine in izkušnje glasbenih ustvarjalcev, prikaz podatkov o dogajanju v založniški dejavnosti ter poglavitne probleme, ki nastanejo na tem področju.

Zalozbe_naslovnica

Uredniku Dušanu Hedlu gre predvsem za to, da bi pojasnil nesporazume, ki so se v zadnjem času pojavili v Sloveniji – v mislih ima čedalje bolj naraščajoč in nenaklonjen odnos do založnikov in njihovega prizadevanja. Vsem tistim, ki se z glasbo ukvarjajo in jo imajo radi, pojasnjuje, zakaj so založniki potrebni tudi v času moderne in na videz vsemogočne tehnologije.

Pri tem se vrne v preteklost in spregovori o lastnih izkušnjah. Pojasni pojma singla in albuma ter besedno zvezo prve izdaje. Pomen pripisuje konsenzu glede načina produkcije in podjetniški miselnosti, ki naj bi kljub morebitni slabi nalepki pripomogla k strpnosti, zaupanju in uresničevanju skupnih ciljev. Čeprav so tehnične novosti prinesle marsikaj novega, bodo po Hedlovem mnenju založbe tudi v prihodnosti potrebne, saj bodo igrale posredniško vlogo med dejavniki v tržnih odnosih in pri urejanju poslovnih zadev. Nujno je dolgoročno načrtovanje in obvladovanje profitne naravnanosti, češ da je smiselno izdajati samo tisto, kar se prodajno izplača, kajti v podjetniško usposobljenost poleg vsega drugega sodita, tako je prepričan Hedl, tudi etika in morala. Kakovost predvajane in izdane glasbe pa naj bi bila seveda na prvem mestu.

Iz vsebine:

Dodatek namesto predgovora

Dušan Hedl – Založbe so koristne

Žiga Valetič – Osrednji tok

Matej Krajnc – Ko kantavtor na rajžo gre

Uroš Smasek – Pregled slovenskih glasbenih založb – raziskava

Žiga Valetič se vprašuje o vidiku brezplačnosti na področju glasbenega ustvarjanja. Svetuje, da bi to morala država zakonsko urediti in le tako umetniki in umetnice ne bi bili oškodovani, saj ne nazadnje gre tudi za njihovo preživetje, pri tem pa ugotavlja, da je več kot polovica najbolje prodajanih albumov prav slovenska, in to je v primerjavi s preteklim obdobjem izrazita sprememba. Zavzemanje za domačo produkcijo ima avtor za dobrodošlo, sočasno svari pred nevarnostjo čedalje bolj očitnega zapiranja znotraj lastnih meja (v tujini je uspelo le redkim domačim ustvarjalcem).

Matej Krajnc opiše svojo ustvarjalno pot in poudari pomen opore, ki jo lahko daje založba. Ustvarja kot pesnik, pevec gospela in kantavtor in se ima v celoti za samohodca. Z založbami je doživel tako dobre kot slabe izkušnje, vsakič pa je bila zanj poglavitna ustvarjalna svoboda. Sodelovanje z založbo je izbira nekakšne srednje in pogosto neizogibne poti.

                                                                                                                                       (224 strani, leto izida 2015)

Tretji avtor v zborniku, Uroš Smasek, je sestavil dobro premišljen vprašalnik, s katerim je dobil odgovore, kakšen je pravzaprav današnji položaj slovenskih založb. Zanimali so ga osnovni podatki, pa tudi nerešena vprašanja, težave in morebitni zapleti, v katerih se znajdejo založbe. Opravil je obsežno delo in si pridobil celovit prikaz delovanja tako velikih kot majhnih slovenskih založb, spisek izdanih del in njihovih izvajalcev in izvajalk ter vrednostne sodbe, v katerih je izražena naklonjenost do slovenske glasbene produkcije in izraznih možnosti lastnega jezika v nasprotju s tistimi, ki poveličujejo samo vse tuje.

Tako Janez Dovč med drugim izjavi: »Zelo kvalitetnih ustvarjalcev je v Sloveniji izjemno veliko, pravzaprav presenetljivo veliko, nimajo pa denarja. Trg je majhen in specifičen in tudi največji in najuspešnejši ustvarjalci pri nas v svojo glasbo ne morejo vložiti niti približno toliko, kot to počnejo kolegi iz tujine. Saj poznate pregovor, kolikor denarja, toliko glasbe …« (str. 82)

V času, ko je kulturi namenjeno čedalje manj finančnih sredstev, je glasbe seveda manj, vseeno pa zveni in je večinoma tudi kakovostna. Spoznanje, da pri tem odigrajo svojo podporno in promocijsko vlogo tudi založniki, je spodbudno in tudi zavezujoče.

Marija Švajncer

http://www.ljudmila.org/subkulturni-azil/explorer.php?page=frontier_087_zalozbe

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s