“Ne!”
– Da ne?
“Ne.”
Torej ste še ostali v 2017?
“Ne.”
– No, pustiva to. Povejte raje, kaj ste počeli med prazniki?“Fajn sem se imel. Sem hodil po mestu in srečal znanca, s katerim sem kramljal o vsakdanjih stvareh. Saj veste, o tem, da se vesolje blešči ko je svetloba v naših očeh, pa o tem, da je treba uživati vitam D, ker je to tako kot da jemo sonce. Z vsem sva se strinjala. On je potem rekel, da sem v Mariboru že kar znan, in mi za to čestital. Nerodno mi je bilo, vendar sem se vseeno zahvalil, to je bilo namreč tudi priznanje mojim v bendu, ki sem jim hvaležen, da me prenašajo. Da ne bi bilo tišine, sem potem vendarle pokazal malo skromnosti in povedal, da me je v Ljubljani nekdo z glasbene scene vprašal, kdo sem. Tomažič, sem mu odgovoril in mu rahlo užaljen obrnil hrbet. Mariborski sogovornik mi je rekel,da sem ga dobro zabil in se smejal. Tomažič, si mu rekel, dobro, res dobro. Kak pa se v resnici pišeš?”
– Kaj ima ta zgodba opraviti s prazniki?
“Sem pač raznični dogodek sem opisal. Človek ima malo več časa, se sprehodi po mestu in sreča koga prijetnega.”
– Je tisti, ki ste ga srečali, tudi rekel kaj o Onslowu?
“Seveda. Da smo slišati tako, kot da bi se štekali.”
– Pa se res razumete?
Zelo. Bend je kot ljubezen, o njej pa je Taine rekel: ‘Tri tedne se seznanjamo, tri mesece ljubimo, tri leta prepiramo, potem se trideset let prenašamo. Naši otroci naredijo enako.’ Tista leta, ko se muzikanti prenašamo, bi samo skrajšal.”
“Nekaj več kot deset novih pesmi imamo. Zidake smo nastavili, zid pa še ni ometan.”
– Ne, to ni zanimivo za naše bralce. Povejte raje kaj v zvezi z glasbo.
“To ste vi rekli.”
“Ko boste hodili po Mariboru, jih boste gledali. Tudi, ko boste zaprli oči, jih boste videli.”
– So to torej pesmi o Mariborčanih?
“Vaš prvi da. Čeprav ne stoprocentni. Ker so to tudi pesmi o okoličanih. Daleč naokoli. Izšle bodo na cedeju, ker jih zbiramo. In še te pesmi, ki smo jih polirali na koncertih, bomo izdali na ploščkih. Ker jih, kot rečeno, zbiramo. ne bom povedal, kakšen bo naslov plošče.”
– Če se ne motim, sem nekje že prebrala, da se bo imenovala Fuj to.
– Po eni od vaših pesmi se bo imenovala cela plošča.
“Ja, po naši pesmi, ki se imenuje Fuj to. Ni se je težko zapomniti, čeprav lahko komu težko pade.”
– Ta pesem bi naj bila med glavnimi krivci, da so vas v Beogradu primerjali z Buldožerji.
“Mi nismo Buldožer, ampak buldožer. In v Beogradu so rekli še to, da so po Buldožerju spet slišali zanimiv bend iz Slovenije.”
– Saj je vmes tudi bilo nekaj bendov, ali ne?
“Roman, v katerega bi rad vnesel lik Tare Scarlett iz Vrtinca, pa še ne vem, s kakšnim naglasom bo govorila slovenščino. Biti mora fejst patetična.”
” Če urednik ne bo zadovoljen z intervjujem, mu pojasnite, da sem govoril o nečem, kar je tako rekoč neizrekljivo, ker vznikne kot nekakšna notranja transformacija misli in idej.”