DUŠAN MAROLT
LETEČI NAGROBNIK1
kadar stojiš pred ogledalom
in se češeš,
jaz vedno opazim
tvoje čare;
visečo nitko s tvojih gat,
polomljen zob z glavnika,
ki se kotali po tleh,
tvoje oblazinjene noge
s kakšno predolgo kocino.
tako veselo prepevaš
in jaz te pri tem podpiram,
čeprav še mačke
tulijo lepše.
vsaj tukaj imaš svobodo,
ker potem greš v svet;
kjer te ponižujejo,
zajebavajo,
ignorirajo,
ne cenijo,
ker te ne poznajo.
ne vedo, da znaš
delati prevale,
računati peš
in dobro kuhati.
rekla si,
da hočeš biti upepeljena,
in vem, da bo tudi
tvoj pepel
popoln unikat.
1Nula Kelvina, RPP 12.
