Nežka Struc – Nihanja

Piše: Andrej Lutman

Zanihano

Književno društvo Hiša poezije, Ljubljana, 2017

Pesniška zbirka Nihanja je bila izbrana za knjižno objavo na razpisu Sončnica Književnega društva Hiša poezije v Ljubljani. Mariborčanka Nežka Struc je antropologinja, ki je do zdaj objavila nekaj svojih pesmi v glasilu Poetikon.

Zbirka se deli na štiri dele z naslovi Medplantacije, Nihanja, Medsmrti in Uroki. Nekaj spremnih besedi k pesmim je dodal Dejan Koban, ki je pesnico tudi izbral za knjižni natis. V enem stavku označi njene pesmi sledeče: »Polne zvokov, bajk, avtoričinih lastnih izkušenj in dognanj se širijo po pokrajini človeških bližin.«

Kljub štiridelnosti zbirke pesmi preveva enoten duh, ki izraža nizajoči način pesnjenja, s katerim pesnica začrkuje vzroke ter posledice frfotavih in nihajočih dejstev bivanja. Pravzaprav v svoja nihanja zaobjame vse in počez, kar vstopa v njen svet, in iz tega napravi pesmi svobodnega verza in dokaj prostega podstavljanja ločil, velikih in malih začetnic ter skladenjskih postavitev. Za primer navedek iz zadnjega dela pesmi z naslovom Granatna jabolka: »Glasno je psovalo in jokalo / ubili ste jo, / ni se vrnila. / Včerajšnja kri mi je / prikapljala pod noge, / misli mi je zalila. / Nikomur ne zaupam, / da ne bi pojedel / žametnega srca, granatnega, / visečega okrog bokov. / Vendar ne morem nehati ljubiti, / niti morilcev ne.«

Kar je v pesmih posebej izstopajoče, je navezovanje na spoznanja ob ponavljajočih se dogodkih, kar pesmim daje baladni nadih, saj so izbrani dogodki večinoma tragičnega porekla, celo mračnjaški in grozavi, nemalokrat izvirajoči iz znanih motivov ljudskih pesmi, a predrugačeni za dandanašnjo rabo. Pesem z naslovom Sedem vdov se začne z vrsticami: »sedem vdov secira ljubezen / prva ji lomi noge, / druga ji sežiga lase, / tretja jo marinira v krvi, / četrta jo zaklepa v klet, / peta ji poljublja vrat, / šesta jo nosi na rami, / sedma jo meče v črne luknje«

Struc_NASLOVNICA

Nihanja, Nežka Štruc, Književno društvo Hiša poezije, 2017

V mnogih pesmih nastopajo živali, kot je mrčes: stenice, mravlje; pa vodne živali: ribe, hobotnica; pa kopenske: konj, samorogi, krave. Z vnosi takšnih živali pesnica personificira neustaljene podobe in razgrinja metaforiko, ki je lastna le pesnici in ki se ne navezuje na arhetipe ljudskih pesmi. Takšna raba prispodob razširja pomenska polja in pesmim daje nadrealističen kolorit.

A predvsem so pesmi grajene na nizanjih, ki gredo v različne ekstreme in tako upravičijo ter pomensko zapolnijo knjižni naslov: nihanja. Takšno nizanje pa nekatere pesmi naredi hermetično zaprte in težje razumljive, saj se obračajo same v sebi. Primer iz zadnjega dela pesmi z naslovom Ključnica: »Sijemo, siješ, sijete. / (nosečnice, naš parket, mokri kamni, nevihta)«

Ena od izstopajočih in s tem tudi zaznamujočih lastnosti teh pesmi je tudi ironiziranje človeških početij in njihovih posledic, ki nas sicer ne odlikujejo, a so sestavni del življenja v človeški sredi in čredi. Primer tega je navedek iz daljše pesmi z naslovom Poziv h koncem sveta: »Čistim školjke, ki jih / drugi vsak dan znova / poserjejo. / Različne standarde imamo / s higieno na straniščih. / Danes nisem videla / niti enega psa, / ki ne bi bil garjast. / Usedli smo se na vaše / sedeže.«

Ne posebej izstopajoča, a stalno prisotna pa je tudi večna tema pesnjenja: ljubezen in bližina oziroma oddaljenost drugega. Za pesmi Nežke Struc se ne da zatrditi, da so ljubezenske, saj je prisotnost te teme spretno zakrita in vpeta v navidezne podrobnosti ter obrobne teme. Ljubljena oseba se skoraj praviloma pojavlja le v določenih funkcijah oziroma odnosih z dogodki in ne eksplicitno. Glede na tovrstno vpetost postaja ljubezen zgolj ena od leg v nihanjih, ki jih zaznava in izpiše pesničina občutljivost. Pomenljiv je navedek iz pesmi z naslovom Koordinatni sistem: »kdor bo z mano želel živeti, / dokler ne umrem, / bo kitom iz trebuhov moral / odstranjevati dele avtov«

Glede na dognano in našteto se lahko zaključi, da so pesmi Nežke Struc sodobne, prežete s tukajšnjostjo in zdajšnjostjo, nepretenciozne, predvsem pa pomenljive v smislu prepoznavnosti, pa četudi za ceno izvirnosti. A glede na to, da je zbirka Nihanja njena prvenka, so obeti, da zaniha v nove in še ne izpisane ekstreme.

Andrej Lutman

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s