Piše: Tanja Jerebic
Ko zdravniki v sodelovanju s strokovnjaki za nutricionistiko in ostalimi borci, ki tako ali drugače podpirajo raziskave za omejitev zdravju škodljivih snovi v živilih, začnejo osveščati javnost, politike in industrijalce o njihovi škodljivosti, preteče dobrih dvajset let, preden se kaj premakne v želeno smer.
Pred leti sem gledala neko tv-debato na temo trans maščobnih kislin (TMK), kjer se je pogovor med udeleženci mučno vrtel v krogu; eni so zagovarjali omejitev, drugi popolno prepoved. Med oddajo so predvajali video, kjer so novinarji spraševali zdravnika, kolikšna bi morala biti po njegovem še dopustna meja trans maščob v živilih, nakar jim je razložil, da se o količini strupa v hrani sploh ne bi smeli pogovarjati, temveč bi moralo biti samoumevno, da ga popolnoma prepovemo. Kljub osveščanju javnosti in industrije se je vsebnost hidrogeniranih maščob v pecivih in slaščicah med letoma 2015 in 2017 celo povečala …
Večji napredek na tem področju se je zgodil šele marca letos, ko je Ministrstvu za zdravje s pomočjo že omenjenih aktivistov uspelo uzakoniti pravilnik o omejevanju trans maščob do leta 2019. Vmes velja enoletno prehodno obdobje, v katerem mora živilska industrija svoje izdelke prilagoditi zakonskim omejitvam. Od aprila 2019 dalje bo zgornja meja 2 g trans maščob na 100 g izdelka. Omejitev bo veljala za vsa živila, tudi tujih proizvajalcev. Prav tako se je bodo morali držati vsi obrati s kuhano in hitro pripravljeno hrano.
Kot zanimivost lahko povem, da je projekt Trans maščobe v živilih in njihov populacijski vnos – implikacije za javno zdravje finančno podprl tudi Mercator. V njihovi spletni trgovini, je, če na primer iščeš graham žemljice, med sestavinami navedena tudi delno hidrogenirana rastlinska maščoba, ki je na strani pekarne, ki jih peče, zamolčana.
Ena oblika trans maščobnih kislin namreč nastaja v postopku delne hidrogenacije nenasičenih olj in maščob v poltrdo, obstojnejšo nasičeno obliko z bistveno daljšim rokom uporabe. Med najbolj poznanimi je margarina. Druga oblika nastaja s segrevanjem olja in masti pri visokih temperaturah, zato jih vsebujejo vsa cvrta ter pražena živila. Tretja pa se nahaja v mesu, ampak v zelo majhnih količinah.
Nekateri keksi tujih proizvajalcev vsebujejo čez 40 g trans maščob na 100 g izdelka, zato nam do prihodnjega aprila ne preostane drugega, kot da se s pomočjo raznih povečevalnih pripomočkov prebijamo med nečitljivim drobnim (včasih celo razmazanim) tiskom na etiketah živil. Ob tem moramo upoštevati dejstvo, da proizvajalci zelo neradi označujejo škodljivost svojih proizvodov, zato bomo redko naleteli na zapis TMK, trans maščobe itd. Največkrat uporabljajo izraz delno hidrogenirana maščoba. Kakorkoli jo imenujemo, je zdravju zelo škodljiva povzroča srčno žilne bolezni, Alzheimerjevo bolezen in seveda poslabša vse kronične in terminalne bolezni.