Piše: Tanja Jerebic

Ker smo 3. julija obeležili dan brez plastičnih vrečk, bom izkoristila priložnost, da povem nekaj na to temo.

Prejšnji teden sem na stojalu v nakupovalnem centru zagledala trpežne vrečke z oznako EKO oz. nekaj podobnega. Ker so mi delovale dokaj plastično, so vzbudile mojo pozornost. Pobliže sem si jih ogledala ter preverila njihovo sestavo. Na dnu vrečk je pisalo, da so reciklirane, vsaka vreča je narejena iz štirih PET-plastenk. Bingo, sem si rekla, nismo se sposobni zediniti, kaj beseda ekološko sploh pomeni.

Seveda je bolje, če je plastika reciklirana, kot da jo zavržemo po dvajsetih minutah uporabe, vendar sem prav med zadnjimi, ki bi odštela nekaj denarja za ’trajnostno’ vrečo iz najbolj toksičnega materiala. Toksini iz embalaže prehajajo v hrano, čim so v stiku z njo in toksičnost se stopnjuje s segrevanjem, zato tovrstne embalaže, po mojem mnenju sploh niso primerne za prehrambne izdelke, če pa že, bi jih lahko uporabili le enkratno, in sicer le za izdelke iz ’hlajenega programa’, kot temu pravijo v skladiščih. Vsekakor dobimo manj hormonskih motilcev iz jogurtovega lončka, ki mora biti na hladnem, kot recimo iz plastenke za vodo, ki jo skladiščijo v različnih pogojih, največkrat na toplem … Voda tudi med transportom ni v hladilniku …

S PET-vrečko je podobno, če naj kaj prinesemo iz trgovine v vseh letnih časih, ne more biti ves čas na hladnem … To obenem pomeni, da z njeno uporabo potrebujemo še več dodatnih plastičnih vrečk, kamor bomo lahko shranili hrano, da jo zaščitimo pred strupi; sadje, zelenjavo, kruh etc., kajti papir se rad raztrga, če je moker, prodajalci pa v želji, da bi ohranili svežino izdelkov, redno škropijo zelenjavo. Ne pomnim, da bi kdaj iz trgovine ali tržnice prinesla suho solato …

Težava s strupeno embalažo je, ker ustvari začaran krog; za eno reciklirano vrečko potrebujemo celo goro sicer nestrupene plastike, ki pa vseeno ni razgradljiva in obremenjuje okolje, tako da problem še poglobimo, namesto razrešimo … Zato reciklirana embalaža te vrste ni in ne more biti okolju prijazna, kajti v vsakem primeru se na koncu svojega popotovanja znajde na naših krožnikih ali v kozarcih! Rešitev problema s PET-plastiko je samo prepoved njene proizvodnje ter pospešeno razmnoževanje bakterije, ki so jo znanstveniki nedavno po naključju odkrili in se na našo srečo hrani točno s to vrsto nesnage … Le upamo lahko, da ni nevarna za človekovo zdravje.