O protifašistih Hubertu Mayru in Rudolfu Moserju v rokah Ozne in njunem izginotju novembra 1944

Piše: Lev Detela

V dunajskem nadregionalnem dnevniku DIE PRESSE:

Daljši članek Iva Jevnikarja in Petra Pirkerja o avstrijskih protifašistih Hubertu Mayru in Rudolfu Moserju v rokah Ozne in njunem izginotju novembra 1944 v Gorenji Trebuši

V dunajskem nadregionalnem dnevniku DIE PRESSE je aprila 2018 izšel obširen celostranski članek o izginotju oziroma likvidaciji dveh avstrijskih protifašistov, ki sta se novembra 1944 zatekla k primorskim partizanom in jih zaprosila za zaščito in pomoč. Celostranski članek sta podpisala avstrijski zgodovinar Peter Pirker in slovenski časnikar, publicist in nekdanji urednik slovenskih informativnih programov radia Trst A Ivo Jevnikar.

Pod naslovom Tako tajno kot je mogoče razčlenjujeta ozadja skrivnostnega izginotja avstrijskih protifašistov Huberta Mayra in Rudolfa Moserja. Njuno poročilo v velikem avstrijskem časniku se bere kot napet roman s tragičnim koncem:

Že tri dni se prebijata enaintridesetletni tirolski socialist, nekdanji španski borec in častnik britanske vojske Hubert Mayr in njegov deset let mlajši vodič Rudolf Moser iz vasi Dule v Ziljski dolini skozi sneg in mraz po zahodnem robu Karavank. Mayr je na begu pred gestapom in išče zvezo s slovenskimi partizani, ki bi mu naj omogočili stik z zahodnimi zavezniki.

Zahodni deli Slovenije in del severne Italije se po kapitulaciji Italije v letu 1943 nahajajo v „operativni coni Jadransko Primorje“, ki je pod kontrolo nemške nacionalnosocialistične oblasti. Za dogajanje na lokalnem terenu med Alpami in Jadranom sta bistveno odgovorna koroški gaulajter Friedrich Rainer in vodja tamkajšnjega esesa, generalni poročnik Odilo Globocnik (Globočnik), rojen v Trstu leta 1904 in po očetovi strani iz prvotno slovenske družine iz Tržiča na Gorenjskem. Nemcem se zaradi slovenskega partizanskega delovanja pa tudi dveh italijanskih partizanskih enot, komunistične Garibaldi in krščansko – liberalne enote Osoppo, ki ju podpirajo zahodni zavezniki, kljub najostrejšim represivnim ukrepom ne posreči popolni nadzor zasedenega ozemlja.

Ko po nevarni zimski odisejadi Mayr in Moser končno dosežeta partizanske enote, ju partizani prepeljejo v Posočje, kjer se nahaja partizansko vodstvo. 11. novembra 1944 Rudolf Moser komandantu jugoslovanske tajne policije Ozna pri IX. partizanskem odredu, ki deluje na področju Jadranske obale in Gorenjske, izjavi, da z Mayrjem iščeta zaščito in stik z zahodnimi zavezniki. Oba Avstrijca se komandantu Ozne Miru Percu – Maksu predstavita kot britanska zavezniška oficirja.

Očitno sta partizanskemu narodnemu heroju Percu iz železničarske rodbine v Ljubljani, kjer se je rodil leta 1912, padlemu v boju z Nemci 1. aprila 1945 v Vogalcih na Primorskem, močno sumljiva in nevarna. Takoj ju izpostavijo petdnevnemu zasliševanju. V ohranjenih protokolih se nahajajo natančne, vendar tudi delno ponarejene izjave obeh osumljencev o odporniškem delovanju v Furlaniji, na Vzhodnem Tirolskem in na Koroškem. To so zadnje zapisane sledi o Hubertu Mayru in Rudolfu Moserju.

Mayr_Hubert Kopie

Hubert Mayr, Foto: vir Wikipedia

Peter Pirker in Ivo Jevnikar v članku v dnevniku DIE PRESSE med drugim pišeta tudi o knjigi Ozna in prevzem oblasti 1944 – 46 izpod peresa zgodovinarke Ljube Dornik – Šubelj, ki je bila dolga leta pristojna za arhiv Ozne v slovenskem državnem arhivu. V knjigi se nahaja namig, da sta bila oba osumljenca, za katerima so izginile vse sledi, verjetno likvidirana v primorski centrali Ozne v Gorenji Trebuši.

Očitno je, da si je komunistično partizansko vodstvo na vse načine prizadevalo preprečiti britanski in zahodni zavezniški vpliv na slovenskem ozemlju. Komunisti so se bali, da bi Angleži in Američani morda poskušali v Sloveniji po zlomu fašizma in nacionalnega socializma vzpostaviti demokratične strukture po vzorcu zahodnih parlamentarnih demokracij. Zato ne preseneti neki podobni ukaz vodsta Ozne, da je potrebno „oba angleška špijona zaslišati in nato likvidirati. Toda naredite to tako tajno, kot je mogoče“.

V tem sklopu pada temna senca tudi na usodo na slovenskem ozemlju izginulih „britanskih padalcev“ in na tragično usodo italijanske demokratične partizanske enote Osoppo. V delno do danes nepojasnjenih okoliščinah je komunistična italijanska partizanska enota Garibaldi Natisone očitno po nalogu jugoslovanske komunistične partije 7. februarja 1945 likvidirala 18 partizanov enote Osoppo.

Članku Petra Pirkerja in Iva Jevnikarja v sobotni prilogi SPECTRUM velikega dunajskega dnevnika DIE PRESSE sta dodani tudi dve črnobeli fotografiji. Na eni se nahaja Rudolf Moser v krogu domačink in domačinov na koroški gorski planšariji v neposredni bližini avstrijske meje z Italijo, kjer je kot pastir hkrati pomagal protifašistom in dezerterjem iz nemške vojske, ki so se skrivali po gozdovih. Posnetek je nastal poleti 1944 preden se je podal s Hubertom Mayrom v ilegalo in v smrt pri partizanih. Druga fotografija prikazuje tirolskega socialista, španskega borca in britanskega oficirja Huberta Mayra. V Wikipediji lahko izvemo, da je deloval kot oficir v britanski Special Operations Executive. Ob koncu druge svetovne vojne pa izginejo za njim vse sledi. Članek Petra Pirkerja in Iva Jevnikarja razpira na zanimiv način pogled na nekatere prej neznane ali slabo znane okoliščine iz zadnjega obdobja njegovega življenja.

Avtorizirani povzetek članka Leva Detele, ki je bil 27. In 28. aprila 2018 (ponovitev) na sporedu oddaje Kulturni dogodki Radia Trst A (slovenski sporedi italijanske radiotelevizije RAI) in 5. julija 2018 objavljen v goriško – tržaškem tedniku NOVI GLAS.

Leave a Reply