Piše: Tanja Jerebic

Menda sem se prejšnji teden spotoma ustavila v Sparovem oddelku s papirjem. Zanimalo me je, koliko bi stala rola rjavega paka, ki ga vsi poznamo za ovijanje paketov. Včasih se pojavlja tudi pod imenom ovojni natron papir. V spominu mi je ostal kot najbolj cenen material za skiciranje, ki ga po potrebi zavržeš, ne da bi te srce bolelo, koliko denarja si zmetal stran, zato sem bila presenečena, da hočejo 2,55 € za rolo dimenzij 70 X 120 cm. Nisem popolnoma prepričana, mogoče je bila dolga tudi 150 cm, vendar stane še vedno mnogo preveč v primerjavi s klasičnim risalnim blokom formata A3 z 20-imi listi, ki jih dobiš v isti trgovini že za 2,1 €. To dejansko pomeni, da lahko iz role pak papirja izrežeš le 4 ali 6 listov primerljive velikosti, kar je neracionalno v razmerju do dvajsetih tudi glede uporabnosti in kvalitete … Nisem se mogla načuditi. Ali je bilo vedno takšno razmerje v ceni in se mi nekoč ni dalo niti preračunati, kaj se mi bolj splača ali se je paketni papir ’oplemenitil’, grešno podražil?

Odločila sem se, da preverim še nadstropje višje v trgovini z umetniškim materialom. Tam se izvor komedije šele začne. Za vsak slučaj sem vprašala trgovko, kolikšnih dimenzij je A3 format, kajti drobnega tiska ne morem brati z očali na daljavo, da bi preverila, če so mere kje zapisane. Odgovorila mi je, da 30 X 40 cm, kar sem vzela za sveto. Kakorkoli. Ugotovili sva, da je paketni papir tudi pri njih precenjen kot v prejšnji trgovini in se mi bolj splača vzeti paket s 150-imi risalnimi listi, kar mi ceno še dodatno zniža na 7 ali 8 centov na komad.

Doma sem se spomnila, da ga nimam kje hraniti, ker se bodo listi začeli zvijati in mečkati, čim bom odstranila folijo. Ne morem jih kar nekam stlačiti med druge stvari … Torej potrebujem nekakšno plastično škatlo, ki jo lahko dam na omaro in tako preprečim nepredvidljive možnosti.

V petek sem šla v akcijo. V enem od bau-bavov sem zagledala že narejene lesene škatle po ugodni ceni, ampak so bile za kakšen cm prekratke po dolžini in širini, ker je bila velikost primerljiva le na zunanji strani … Plastične so bile trojno drage napram prejšnjim in les mi je precej ljubši, zato sem nabrala lahke vezane plošče in prosila, naj mi jih razrežejo. Debelina lesa je bila 8 mm, kar smo upoštevali, 2 cm smo meram prišteli. Problem je, kot sem kasneje doma ugotovila, ko sem hotela sestaviti zabojček, da ima papir A3 neke druge dimenzije, in sicer 29,7 cm X 42 cm. Tako sem v soboto pretežni del dneva med najhujšo vročino žagala deske z žagico za tehnični pouk, da sem lahko uporabila večjo ploščo, ki je bila prvotno namenjena pokrovu, za dno; previsoki daljši stranski stranici sem prepolovila in ju uporabila še namesto krajših. Ena stvar me pa vseeno jezi, zmanjkalo je lesa, zato bo originalen pokrov dobila ob naslednji priložnosti …

Mogoče sta krivi moja ravnodušnost ali lagodnost, ki sta dokaj primerni visokim temperaturam, saj po naravi nisem preveč zaupljiva. Ne vem, zakaj nisem vzela mobitela iz torbe in vprašala Googla za točno velikost. Najverjetneje sem navajena drugačnih ljudi, ki jim je tako kot meni samoumevno, da je ostanek materiala boljši kot primanjkljaj … Nihče, ki ima vsaj malo smisla za tehniko, ne bo vrednosti nikoli zaokrožil navzdol, ker tega v praksi ne moreš realizirati …

Gospodična spada točno v tisto kategorijo ljudi, ki jih ne prenesem, s katerimi so večne težave, na katere se ne moreš nikoli zanesti in imaš z njimi skrajno preveč dela, ker moraš preverjati vsak stavek, ki ga povejo in potem še samega sebe, da se nisi slučajno nalezel njihove ne-umnosti in hib … Ljudje smo učeča se bitja, zato se je treba imeti ob sebi take posameznike, da te lahko njihova vednost in navede oplemenitijo, ne poneumijo … Vseeno je, ali je zlohotna ali ne-umna, kajti rezultat je popolnoma isti. Na eni strani imam presežek desk, na drugi zmanjka lesa za pokrov in prišteti je treba še ves čas, ki sem ga porabila, da sem lahko sestavila vsaj enkrat nižji zaboj. Sreča v nesreči, da v bau-bavu ne režejo desk ožjih od 20 cm … Nenazadnje ni nič hudega, če prodajalec ne ve na pamet vseh dimenzij artiklov, ki jih prodaja, ampak je treba dati to na znanje tudi kupcu … Če nečesa ne veš, se ne delaj, da veš, če nisi siguren, tudi to povej, nikakor pa samozavestno ne izstreli neke fiktivne dimenzije …