Tone Pavček: Ena sama beseda, zbrane pesmi

Piše: Matej Krajnc

Cankarjeva založba, 2018

IMG_1108.jpg

Težko bi našli boljši naslov za knjigo Pavčkovih zbranih pesmi (za odrasle). Zavezanost besedi je bila glavna poteza njegovega umetniškega dela in to zavezanost v taki moči, da se še vsi, ki smo kdajkoli prižgali TV ali stopili v prostore DSP (ali na kako drugo javno prizorišče) spomnimo intenzivnosti, s katero jo je udejanjal. Peter Kolšek, ki je spisal kratek predgovor, je poleg njegovega literarnega in uredniškega dela omenil tudi politično, zlasti v tistem proslulem obdobju pred skoraj tridesetimi leti, ko še nismo vedeli, da stopamo z dežja pod kap, a takrat je bilo deževje le premočno, da bi zmogli še kaj dlje stati na njem. Politiki in ekonomisti se posmehujejo, ko kdo kje zapiše, da je državo pravzaprav osamosvojila kultura, a že bežen pogled v našo preteklost dovolj jasno pove, da je bilo vedno tako, takšne vrste narod pač smo (bili), politično prešibek, da bi štel v konglomeratih “velesil”, vendar smo imeli druge atribute, ki jih dandanes veselo zapravljamo v imenu “demokracije”, “svobode govora” in drugih podobnih izrazov, v svojem izvirnem pranamenu sicer plemenitih, a že v Alanu Fordu so se svojčas spraševali: zašto daju neukima komplicirane strojeve? Beseda mora sicer stati nad politikantstvom, če je prava. Eden od dokazov te trditve je tudi pričujoča knjiga.

Sodobna literarna zgodovina je Toneta Pavčka večkrat označila za “ljudskega pesnika”, kar ugotavlja tudi Kolšek, in knjiga, ki je pred nami, se te problematike loteva učinkovito: z objavo vsega, kar je Tone Pavček objavil v svojih knjigah, pa z dodatki seveda, ki sodijo v tako zbrano delo, kar pomeni, da je vključeno tudi gradivo tipa “rare and unreleased”. Pavček je med “pesniki štirih” obveljal za najkonsistentnejšega pesnika “zemlje” in “kmetstva”, za veselo dušo, vitalista, prekipevajočega od življenja, rimarja, ki je “za ljudi”, kaj pa početi z njim znotraj alienacijske lirike moderne poezije, je bilo vedno vprašanje, vsaj navzven. Redki so bili analitiki, ki so zmogli pokukati pod to vsesplošno ustaljeno mišljenje o Pavčkovi poeziji, zlasti, ker je bil Pavček tudi klen priložnostni in improvizatorski pesnik, rojen za ustvarjanje verzov tudi v čisto splošnem pogovoru ali v drugih “nepesniških” okoliščinah. Podobno so denimo, če že govorimo o pesnikih štirih, Janeza Menarta imeli za nekakšnega kavarniškega zbijača šal, ki ga (kot Pavčka) berejo množice, kar ne pomeni nič kaj dobrega, štela pa je zvečine “vzvišena”, hermetična drža, ki je bila onkraj vsakdanje rabe poezije.

Težava je v tem, da stvari niso nikoli črnobele, razen seveda v populističnem svetu tega ali onega javnega mnenja. Služenje zgolj okusu širokih množic seveda nikoli ne pripelje skozi vrata visoke umetnosti, a zaprtost v slonokoščenih stolpih rezultira v pozabljenih okostnjakih. Realnost pa je seveda nekje vmes; ni nujno, da so vsi, ki jih imajo bralci radi, tudi zanič, kot tudi ni nujno, da mora vse kakovostne umetnike razgrabljati široko potrošništvo. Prav vsi štirje pesniki iz proslulega “kvarteta 1953” so krmarili med tem in onim, Kovič je morda med štirimi bil najbolj hermetičen, a kot se je izkazalo, kljub temu ne “dovolj”. Pri Pavčku se njegovega opusa seveda ne da skrčiti zgolj na “pesem zemlje”, čeprav bi to lahko bil eden od skupnih imenovalcev. A med zemljo in kmetstvom je bila Pavčkova poezija, vsaj njen najpomembnejši in najboljši del, zlasti bivanjska, eksistencialistična, in to zlasti pri obravnavi minevanjskih tem, v vsevdiljnem spogledovanju z onostranstvom, srečevanju s smrtjo, z nepripravljenostjo podleči ji, a s pripravljenostjo ves čas obračunavati z njo, tako v krogu lastne družine kot sicer, denimo na koncu, ko je bil dokončni obračun neizogiben.

Ko tako beremo Pavčkovo “vitalistično” poezijo, ugotovimo, da je velik del nje temen, tesnoben in vse prej kot vesel; navsezadnje je Pavček že z naslovi zbirk to ves čas nakazoval: Ujeti ocean, Žalostinke, Temna zarja … Tako osrednji in najpomembnejši del njegovega pesniškega opusa za odrasle tvorijo zbirke, ki imajo, če spet citiramo Kolška, za osnovno temo “minevanje”, soočanje s svetom takim, kot je, čeravno se pesnikova “survivorska”, z ljubeznijo do življenja prepojena narava nikoli ne da dokončno ujeti v tunel. To rešuje njegovo poezijo pred cinizmom in nihilizmom, kar pa ne pomeni, da gre za svetlo poezijo. Od Ujetega oceana preko Zapisov, Poganskih hvalnic, Dediščine, Goličave in Temne zarje, ki bržčas sodijo v osrednji del Pavčkovega pesniškega opusa, pa do “poznih” zbirk in nekaterih pretresljivih “bolniških” pesmi je poezija, ki je pred nami, pravzaprav skoraj diametralno nasprotna “ljudski” Pavčkovi podobi v očeh povprečnega državljana. To so, kot bi rekel Little Richard, pesmi, ki imajo “bottom”, trpka pričevanja o usodi, ki se ne pusti zreducirati na tistega jetnika iz Prešerna, se pa kljub temu zaveda, da “murnovska” in “jeseninovska” uravnanost, ki jo pri Pavčku najbolj poudarjajo, čeprav bi bil Kette morda celo boljši primer, ne pomeni preprostosti, pač pa, kot smo že zapisali, obračun. Četudi je v nekaterih poznih zbirkah Pavček rimal vse mogoče in se prav konceptualno loteval upesnjevanja čisto vsakdanjih, morda tudi banalnih stvari (kakor za koga), se je treba vprašati: mar ni v zgoraj omenjenih “osrednjih” zbirkah dovolj učinkovito opravil z najtemnejšo platjo bivanjskosti, da se je lahko zdaj loti drugače? Poklonil se je številnim pesniškim kolegom in prijateljem in tudi iz njegovih “angelskih” pesmi je moč razbrati precej “ravsavosti” Jakoba Izraela, moža, ki se bori z bogom. Mimogrede, tudi svoje razumevanje te dimenzije je v svojih pesmih večkrat razložil.

“Apologija” torej ni beseda, s katero bi smeli pristopiti k Pavčkovemu opusu. Bolj bi koristilo vnovično branje teh pesmi, k čemur pričujoča knjiga vabi brez predsodkov. Taka mora biti tudi vsaka dobra poezija, ki je nosilka besede v kakršnikoli ontološki ali vsakdanji obliki si jo že predstavljate. Pa najsi bo za “odrasle” ali pa za “otroke”. Navsezadnje silne razlike ni. Ali pa sploh ne.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.