I.

Ni Galapagos tisti, ki je kriv,
Elvis je kriv. Pel je o hotelu strtih src,
dokler ga niso zasedle želve. Vseh

vrst, barv, narodnosti. Prva je rekla
sonce, medtem ko so druge za njo ponavljale. Veda
o nebesnih telesih je molčala. Snežilo je.

II.

Nat King Cole si je premislil. Kupil si
bo oklep. Prenehal bo snemati za Capitol. Jezen je,
ker nihče ne prizna, da bo živel 200 let. To

je barem jasno. Gleda ga staro in mlado, toži,
da je Bahlsen zamenjal lastnika in da za
evropski trg ne bo več plošč. Louvre bo pomagal. Sponzoriral bo.

III.

Joči in med jokom počakaj, da zajec pride do prvega drevesa.
Nato se zakrohotaj in potegni za vrvico. Zagrmelo bo.
Bog bo jasno povedal, da mu ni do te dirke, kar pa še

ne pomeni, da ga bo kdo poslušal. Potomci želvic pojejo
v falzetu, kronice imajo in polne žepe denarja. Še hip
in zdanilo se bo, če seveda verjamete. Da ne?