Vem, da si, čeprav nimaš

rojstnega dneva, emša

in stalnega bivališča; bil si

pred začetkom Začetka – prvi

in zadnji v svojem rodu.

V starodavni torbi nosiš prah

velikega poka, srebrna okostja

prvih zvezd in opilke sanj, ki se

tik pred novim letom razletijo

iz šampanjca (in v trenutku

zasnežijo zeleno preprogo).

Ne bom te več čakala na pragu,

štela srčnih utripov do

tvojega prihoda, gazila po tvojih

stopinjah in iskala osmrtnic

s tvojim imenom; vem, da ne bom

našla tvojega groba.