Piše: Matej Krajnc
Prva velika plošča New Swing Quarteta je v njihovi diskografiji kljub nekaterim primanjkljajem, zlasti fonetičnim, a takrat še ni bilo interneta, da bi lahko »potegnili« besedilo (»Ko poslušam prvo ploščo, mi gre še vedno na smeh, ker smo angleška besedila peli po principu, kar smo razumeli. Angleščina je bila res polomljena. A vokalno je stvar funkcionirala«, pove prvi tenorist kvarteta Dare Hering v pogovoru za spletni blog Kitana marca letos), še vedno prvi mejnik, album, s katerim so vokalno suvereno vstopili na sceno. Hkrati gre za prvi sistematični album z nabožno afroameriško glasbo pri nas (Jugoslavija), kar je tudi nezanemarljiv dosežek za zgodovino naše glasbe. NSQ niso bili prvi, ki so pri nas prepevali spirituale, so pa bili prvi, ki so se tega lotili resno, kot kariere, čeravno je bil do leta 1989 poklicni glasbenik zgolj Oto Pestner. Pričujoča plošča, na kateri kvartet spremlja ansambel Črne vrane, stoji tudi na samem začetku dvanajstpalčne vinilne zgodovine Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana; poleg nje je istega leta izšla še velika plošča Ota Pestnerja Melodije za vas. NSQ so sicer izdali tudi nekaj singlic, a že na samem začetku so razmišljali »albumsko«, konceptualno; taka je bila tudi navada na »gospelovski« sceni, kjer so bile velike plošče glavni nosilci zvoka. Golden Gate Quartet so svojčas izdajali tudi precej EPjev, kar je bil format, ki je v ZDA in Veliki Britaniji že v drugi polovici šestdesetih počasi izumiral, v Evropi in pri nas pa se je obdržal še v sedemdesetih.
Ob petinštiridesetletnici pričujoče plošče se ne bomo poglabljali v politične okoliščine bivše skupne države in nabožne glasbe, ki naj bi bila uradno nezaželena; dovolj bodi že dejstvo, da je Slovenski oktet pri Mladinski knjigi že v šestdesetih letih izdal ploščo božičnih pesmi, pri Helidonu leta 1970 pa denimo ansambel Mihe Dovžana. Posrečeno anekdoto o tem, kako so NSQ od Tita dobili »blagoslov« za svoje delo, bržčas že poznate. Hering je v že omenjenem pogovoru za spletni blog Kitana povedal, da so na samem začetku imeli nekaj težav »na obeh straneh«, tako z oblastjo kot s cerkvijo, a da se je potem vse to uredilo. Ko sta leta 1973 izšli velika plošča in kaseta Spirituals, je bil to začetek obsežne in konsistentne diskografije; v sedemdesetih je to pomenilo, da je nosilec zvoka izšel vsako leto, pa tudi v osemdesetih in devetdesetih so NSQ redno izdajali plošče z novim gradivom.
Repertoar na pričujočem prvencu razumljivo črpa iz izročila t. i. »barbershop« kvartetov, kamor sodi tudi znameniti Golden Gate Quartet, ki je na začetku bistveno vplival na usmeritev kvarteta. Vsaj toliko pa je bilo pomembno tudi izročilo slovenske ljudske (večglasne) glasbe in popevke. Medtem ko je pri barbershop kvartetih praviloma bil baritonist glavni »pripovedovalec« (pri GGQ torej Caleb Ginyard), so NSQ dali to nalogo drugemu tenoristu Pestnerju, ki je z leti izmojstril »spiritualovsko repanje« v pesmih, kot so Joshua Fit De Battle Of Jericho ali Swing Down, Chariot. Na pričujočem prvencu so se znašle še nekatere druge svetovno znane nabožne pesmi, denimo Down By The Riverside, Kum-Ba-Yah, Wade In The Water, Old Time Religion in pa »božična« When Was Jesus Born in angleška cerkvena himna Amazing Grace, ki se je poprej znašla že na mali plošči Naj, naj, naj (Helidon, 1972). PRI ZKP so leta 1973 izdali še malo ploščo s pesmijo Stari vlak Bertija Rodoška in Elze Budau (Rodošek je bil član Črnih vran), ki je imela na strani B duhovito pesem I Just Telephone Upstairs, »umetno« nabožno pesem izpod peresa ameriške violinistke in komponistke Audrey Call (1905-2001), ki so jo poleg GGQ med drugimi prepevali tudi countryjevski pevec in kitarist Hank Snow, pa The Harvesters Quartet. Za Amazing Grace je besedilo napisal angleški pesnik in duhovnik John Newton (1725-1807), pesem pa so izvajali domala vsi, ki v glasbi kaj pomenijo, od opernih pevk in pevcev do Elvisa Presleya, Johnnyja Casha, Joan Baez in številnih drugih.
Na albumu se pojavijo tudi nekatere pesmi, ki kljub uvrstitvam na plošče GGQ splošnemu poslušalstvu niso bile tako zelo znane kot denimo Riverside ali Joshua. Tako najdemo izvedbo spiritualov I Pitched My Tent, Little David in Hush-Hush, poleg Amazing Grace pa je na plošči prva majestetična vokalna Pestnerjeva izvedba pesmi End Of My Journey, znane tudi kot He’ll Understand And Say Well Done.
Petinštirideset let je dolga doba, pri NSQ kronana z bogato in raznoliko diskografijo. Čeprav so se mnogih pesmi s prvenca lotevali tudi pozneje, v drugačnih aranžmajih in vokalno, kar zadeva besedila, bolj adekvatno, ima prav ta plošča bržčas najpomembnejšo zgodovinsko vrednost v opusu kvarteta. In kaseta je imela čisto drugačen ovitek, kar me je vedno nadvse zabavalo.
Vir fotografij: avtorjev arhiv