Piše: Matej Krajnc
MPL/Capitol, 2018
Sama plata z remastrom ni po kakovosti nič pridobila; če odmislimo renčavo Paulovo petje na par posnetkih (ki jih rešuje zgolj to petje, denimo na When The Night), ne ostane drugega kot tisto, kar obeta že naslovnica, ki naj bi bila sicer duhovita fora. Nič kaj. Precej boljša je naslovnica na vinilni reizdaji, ki prinaša obuditev izvirne zamisli dvojne plošče. Uspešnica My Love je na plošči pravzaprav tudi edini resnični primer Paulove sposobnosti ustvarjanja nalezljivih baladnih melodij, čeravno je pocukrana do nezavesti. Če pozabite, da je plato ustvaril genialni Beatle, avtor poezij, kot so Yesterday, The Fool On The Hill in Eleanor Rigby, rezultat ni nič kaj boljši. Ja, in Paul se je v tistem obdobju (album je nastal leta 1973) hotel izpisati iz kluba ex-Beatlov in funkcionirati zgolj kot Pavel iz Wingsov, kar mu seveda ni uspelo. Album v svoji izvirni podobi petinštirideset let pozneje še vedno ostaja dolgočasna “vaja v slogu”, brez pomembnejše substance.
Red Rose Speedway, vinilna re-izdaja z dodatki ali podoba izvirnega, a neizdanega dvojnega albuma (2018). Vir: Discogs
Nekoliko drugače je, ko poslušamo še drugo ploščo, ki je ob petinštiridesetletnici izvirne izdaje dodana remastru. Wingsi so, to lahko priznamo, zelo dober bend, nevreden polovičnih izletov po klišejih, a na drugi plošči je nekaj svetlejših plati, ki naj bi sprva bile priključene izvirniku. Paul se je potem odločil, da Red Rose Speedway ne bo dvojni album. Tudi prav. Zunaj koncepta je tako ostala bondovska Live And Let Die, ki je še vedno najboljši Paulov komad iz tega obdobja in tudi singli Mary Had A Little Lamb, Hi, Hi, Hi in C Moon. Prvega in zadnjega ne bomo pogrešali, na drugem, kontroverznem, s sicer zelo klišejsko besedno igro, pa Paul vsaj poje, kot da verjame, da se ga bo napohal. Najboljši komadi poleg Live And Let Die tako ostajajo v živo posneta The Mess, utrgana I Lie Around, Night Out, skratka večina tistega, kar je na drugi plošči z naslovom “Bonus Audio”. Paul bi lahko z malce bolj tehtnim izborom sestavil solidno ploščo. Najboljši trenutki Wingsov ostajajo Band On The Run (vsaj zaradi dveh, treh komadov) in zlasti koncertna Wings Over America, pa peščica singlov, med katerimi prednjačita bondovski in, ja, Mull Of Kintyre. Nikar se ne čudite, če bomo kdaj med bolj uspelimi poskusi omenili tudi ne preveč cenjeni Wild Life in Back To The Egg. Po slednji je bilo zgodbe z Wings konec, a leta 1973 so bili v polnem zamahu; tudi nekatere teh pesmi so se v živo obnesle bolje. Kvaziabbeyroadovski medley na koncu Speedwaya z, med drugim, pesmijo Hold Me Tight (ne beatlovsko)? Tudi če bi bila parodija … Squeeza me tight, hugga me right … No, pa zraven še Vinko Šimek in njegova Moja Minka, o maj darling. Ki je bila bolj duhovita, vsaj za hipec.
********************
Objava omogočena tudi s podporo:
https://www.facebook.com/LANCom.si/