Iz pesniške zbirke Ibržnik (Kulturni center Maribor, 2017, Simfonica Slovenica)

Dan za dnem se v molk pogreza
ogoljufan ponos se v jesen razteza
ko zima pride, zavesa pade
grejo kralji v noč pozabe.

Veter odnese trideset let
na robu prepada povešenih vek
lažne obljube spreminjajo svet
tovarniški dimnik pade na cvet.

Tatovi nebes imajo v medu sekire
zaprašene trofeje so kosti za prepire.

Bahavi trgovci s svojim nasmehom
lepo govorijo in šihte delijo
a pomlad ni dovolj, da vrne se volja
so last bogatinov oropana polja.

Pozabljen je smeh nekega časa
kukavica vseeno se še oglaša
reka pogumna v vihar je ujeta
vest mešetarja dohitevajo leta.

Tatovi nebes imajo v medu sekire
zaprašene trofeje so kosti za prepire
v labirintu pohlepa se kamen zdrobi
preživeli golob proti nebu vzleti.