SARA ŠPELEC :ČE

Kulturni center Maribor, Knjižna zbirka Frontier

Spremna beseda : Ana Porenta

Z naslovnice pesniške zbirke  Če strmi  modrooko dekle z naivnim, vprašujočim pogledom.  Če- kot začetek pogojnega stavka, ki išče izpolnitev v pesmi. Avtorica se res ozira tudi  v otroštvo in odraščanje; v njenih različnih dejavnostih, ki bi jih lahko pripisali vsaj desetim ustvarjalnim in prizadevnim posameznikom, seveda ni najti niti sledu naivnosti.

Sara Špelec se je rodila  v Mariboru leta 1985, študirala ruski jezik in književnost ter primerjalno slovansko jezikoslovje na Univerzi v Ljubljani . Po diplomi na filozofski fakulteti je delala kot mlada raziskovalka,  doktorirala z disertacijo o kralju Aleksandru Karađorđeviću­ in  pri založbi Filozofske fakultete izdala monografijo, ki razkriva del slovenske  in jugoslovanske dokaj nepoznane  zgodovine iz obdobja med obema vojnama.

Njeno delo, povezano s kulturo in umetnostjo, preseneča z bogato raznolikostjo: je prevajalka, pesnica, glasbenica, igralka, režiserka, urednica, voditeljica , organizatorica kulturnih dogodkov ter predsednica  kulturno –gledališkega društvo  Reciklaža.

Svojo  prvo pesniško zbirko avtorica uvaja s prijaznim posvetilom:

Vsem, ki vas imam rada in me berete na tem ali onem svetu.

Posamezne pesmi v  treh ciklih: Od kod? Že ? Še ne, še  malo -prehajajo  brez trdne meje druga v drugo.

V pesmih Od kod zaživi  otroštvo z drobnimi pripetljaji in doživetji pa tudi z nočnimi morami, ki otroku zbujajo strah . Če te je strah, se skrij v dedkovo gosto obrv, pravi pesnica  otroku v sebi. Babica prede čas, med urinimi kazalci se oglašajo  drobni utrinki neke varne otroške vsakdanjosti, odraščanja in prve ljubezni.  Gramofonska igla predrami Zvezdico Zaspanko, pot do glasbene šole je tlakovana z Mozartovimi kroglicami, navadno petkovo jutro čarovnija otrokovega pričakovanja spreminja v Mozartovo glasbo. Pesem Jutro  zaživi v humorističnih asociativnih podobah: puloverji na polici blejajo, rute bingljaje s pisanimi stopali obrišejo zaprašeno čestitko. Slušni in barvni vtisi, vonji psa v vetru, mlečni poljubi in sledi mrtvih, vse ostaja Tam in nagovarja neizrečeno . Pesmi Lepo škrlatno je drevo in Vrnitev govorita o propadanju in razkroju po smrti.

V drugem ciklu Že? Še ne. prevladujejo zelo kratke , tudi trivrstične  erotične pesmi ,vanje pa zaide tudi ironija : Med nogami/ mu binglja/ Ostržkov nos. Blizu tej zlaganosti je tudi ugotovitev, da včasih v ljubezni kljub telesni zadostitvi nekaj manjka :

Tako globoko sem kopala,

da sem te skoraj razorala…

 A našla ga nisem

…srca

Kratkim verzom proti koncu cikla  sledijo tudi daljše, vsebinsko različne pesmi, zlasti naštevanje pomensko ekspresivnih prislovov, ki odgovarjajo na vprašanje Kako , do nekoliko cinične (Elegije.)  Oklepaj morda skuša zanikati žalost, ki se vriva v na videz veselo, objestno,  dvojico:

Mimoidočim pljuvava v obraz

in se poščijeva na pravila,

na pokopališču brcava sveče

in se poserjeva na smrt.

Med  pesmimi, skoraj haikuji, izstopa  ena najkrajših :

Jesenin tke

Isadorin

šal.

V nekaj besedah je zajeta tragična ljubezenska zgodba  med mladim ruskim pesnikom Jeseninom in  slavno ameriško plesalko v zrelih letih- Isadoro  Duncan, ki je  umrla  med vožnjo, ko se ji je  dolgi rdeči šal zapletel med kolesa kabrioleta.

» Našli so me v grobnici/ sredi Slovenske ceste,« pripoveduje   Tujka, po svoje pretresljiva pesem  zaradi  neposrednega zbližanja z žensko iz davne preteklosti . V pesmi ona ni več le arheološka najdba, ampak ljubljeno in ljubeče bitje . Pri izkopavanju  so  našli pa tudi njen uhan , kot spomin na nekdanje poljube . Pesem govori tudi o relativnosti pomenov: Poljub ljubimca se je pregrizel skozi tisočletja, da se je znašel:

»daleč od rimske zime

in slovenske pomladi.«

Ironija in ponekod smeh skozi solze  kot pri Čehovu zazveni tudi med pesmimi tretjega cikla.

Kratke pesmi o sreči, splošni želji po večni mladosti in teptanju štiriperesnih deteljic vsebujejo ironična nasprotja. Znani pravljični motivi  prerastejo v presenečenje, tako noseča Rdeča kapica in Trnuljčica, ki zasanjanega mladeniča usmeri v resničnost. Čaranje ima svojo moč v obeh pesmih, ki ju navdihuje legendarni Mali princ Saint Exuperyja. Mali princ je hudo  bolni deček, ki morda umira. Zanj je zarjavela grebljica najlepša vrtnica, stara volnena odeja se spremeni v krotko lisico, odpadajoči omet pa v zvezde. Sanjska dežela, iluzija in resničnost.

Zadnji odgovor na vprašanje Kam je negotova četrta dimenzija, vprašanje o vračanju v času  in večnosti.

 Poezija Sare Špelec nikakor ni preprosta. Bogatijo jo vtkane zgodbe iz književnosti, slikarstva (Kobilca, Van Gogh ) zlasti pa  poznavanje in doživljanje glasbe.(Mozartov klavirski koncert št. 15, Šostakovičev valček š.2)

Avtorica z izbiro redkih pesniških podob rada preseneča:

Lajež/nepotešene kukavice/ polzenje sperme/po lunini ritnici/izliv sonca .(Večer)

Pesniška zbirka Če  z izvirnostjo in svežino sodobne pesniške govorice gotovo uresničuje želje vsakega pesnika:.

napisati pesem, ki je še ni bilo.

                                                                                     Marica Škorjanec