Piše: Dušan Hedl

Februarja 2010 sem se na slepo odpeljal v Poljčane in poiskal Maria Marzidovška. V osemdesetih sva se veliko družila, takšen je bil moj občutek, oz. je spomin na tista leta. Je pa  Mario takrat uspešno zadovoljeval potrebe po druženju, razpravi o najbolj času primernih umetniških smereh, o glasbeni sceni, slikarstvu, performancu, umetniški akciji, ravnanju z mediji, itd… večini takrat aktivnih akterjev na umetniški in glasbeni sceni.

V tistem malo snežnem, malo deževnem meglenem februarskem popoldnevu, po obisku treh štirih domačij v Poljčanah sem ga izsledil. Živel je v …. (!??) … razmerah nevrednih človeškega bivanja.

Tokrat samo tri fotografije, ki sem jih takrat naredil z mobilnim telefonom.