Piše: Matej Krajnc

Reprise 2019

Batjuška Neil pridno odkriva svoj arhiv – vsako leto dobimo nekaj novega in z vsako novo izdajo se odstirajo poglavja, ki nas vedno znova prepričajo – kot bi že ne bili zapriseženi – da gre za enega najvidnejših umetnikov našega časa, človeka, ki se mu jebe za pričakovanja in načrtovanja: njegova glasba je še po več kot pol stoletja dela njegovo glavno gonilo in tisto, zaradi česar bo do konca stal na odru bodisi s svojim gibsonom bodisi z martinom … ali pa z obema. Nikoli ni šel na “ohranjanje” ali poveličevanje mita o samemu sebi, kar zadnja leta počne Springsteen … enostavno veliko je ustvaril in zdi se mu pomembno, da to deli. Hkrati je še vedno borec za osnovne človeške pravice, za bolj kakovostno poslušanje glasbe in za razne druge stvari, ki jih ne bi prisodili premožnemu štiriinsedemdesetletniku, potomcu uglednega pisca, rokerski legendi, ki je vselej ravno takrat, ko bi lahko služila na svojih “hitovskih” potencialih, obrnila ploščo in to celo tako daleč, da si je prislužila sodni nalog s strani založbe, za katero je snemala.

Pričujoče arhivsko poglavje zapisuje v zgodovino sodelovanje s Stray Gatorsi v času, ko je bil na vrhuncu svojih dosežkov v sedemdesetih. Posnet v živo leta 1973 v Alabami je album kronist obdobja med trojčkoma Harvest-Time Fades Away-After the Goldrush in nekaj teh pesmi smo imeli že priložnost slišati na znameniti koncertni plošči Time Fades Away, a tista je bila posneta z drugim bobnarjem; na pričujočih posnetkih je še bobnal Kenny Buttrey. Na pričujočem albumu tudi ne boste slišali celotnega koncerta; zmanjkalo je traku, a zapisanih je 11 pesmi od približno 20, kolikor so jih Neil in Gatorsi v povprečju igrali na teh nastopih. No ja … dveh pesmi z nastopa Neil na temle albumu ni objavil, ima svoje razloge za to, bosta pa na voljo v njegovem spletnem arhivu, kar je še en pionirski dosežek, o katerem morda več kdaj drugič. Kritiki in poznavalci pravijo, da je na tejle plošči objavljena morda najboljša izvedba pesmi Don’t Be Denied, pristaši albuma Harvest boste slišali Heart of Gold in Old Man, tu je naslovna pesem z albuma After the Goldrush … Dovolj torej, da se splača slišati. In velike besede iz prvega odstavka naj ostanejo kot opomnik, da na srečo še niso odšli vsi mojstri in res je tudi, da Neil pripravlja nove pesmi. Letos bo torej še veselo.